Vice - Kalifornijec Buster Hernandez je že leta dolgo prek Facebooka nadlegoval in izsiljeval mlada dekleta, med drugim jim je grozil z umorom in posilstvom, če mu ne pošljejo svojih golih fotografij. Zlikovca so že pred časom uspešno identificirali in v priporu čaka na sojenje, medtem pa je prišlo na plano, da so za njegovo prijetje najbolj zaslužni prav pri Facebooku.

Podjetje je namreč najelo zasebno varnostno družbo, ki so ji plačali šestmestno številko v ameriških dolarjih, da so zanje razvili posebno orodje, s katerim so se uspešno infiltrirali v operacijski sistem Tails. Gre za Debianovo distribucijo Linuxa, orientirano predvsem na področje zasebnosti, saj vse vhodne in izhodne povezave usmerja prek omrežja Tor. Uporabljajo ga številni disidenti, novinarji in vladni uradniki, uporabljal in priporočal ga je tudi Edward Snowden.

Facebookovo novo razvito orodje je izkoriščalo varnostno luknjo v video predvajalniku v Tails, s čimer se je bilo mogoče dokopati do IP naslova človeka,...

Slo-Tech - Microsoft se je odločil, da policiji in ostalim represivnim organom ne bo prodajal lastne tehnologije za prepoznavanje obrazov. Microsoftov predsednik in glavni pravnik Brad Smith je povedal, da so tako odločitev sprejeli, ker področje na zvezni ravni v ZDA ni urejeno. Zavzemajo se za ureditev tega področja, zato so na primer podprli zakonodajo v Kaliforniji, ki bo z omejitvami to tehnologijo dovolila. A dokler ne bo zakonskih omejitev, ki bodo spoštovale človekove pravice, tehnologije ne bodo prodajali.

Pri tem Microsoft ni osamljen, saj sta podobne poteze napovedala tudi IBM in Amazon. IBM je dejal, da trenutno sploh ne bo razvijal in prodajal tehnologije za prepoznavanje obrazov, ker je lahko zlorabljena za množični nadzor in rasno profiliranje. V ZDA trenutno divjajo protesti zaradi smrti Georga Floyda, ki jo je med aretacijo s klečanjem na uklenjenem Floydu povzročil policist. Na protestih se uporablja tudi tehnologija za prepoznavanje obrazov. IBM je bil še nedavno eno...

Nature - V napravi Cold Atom Laboratory na Mednarodni vesoljski postaji so uspešno ustvarili Bose-Einsteinov kondenzat, kar je pomemben znanstveno-tehnološki mejnik, ki odpira novo poglavje v raziskavah kvantne fizike.

Ko plin bozonskih atomov ohladimo na dovolj nizko temperaturo zelo blizu absolutni ničli, dobimo najbolj eksotičnega od osnovnih agregatnih stanj, Bose-Einsteinov kondenzat (BEC). V njem se celoten oblak atomov obnaša kot en sam snovni val, zato lahko z njegovo pomočjo v makroskopskih razmerah opazujemo kvantne pojave. Toda BEC je zelo težko napraviti v količkaj obstojni obliki; čeprav sta ga Albert Einstein in Satjendra Nat Bose v teoriji napovedala že pred skoraj stotimi leti, so prvega eksperimentalno oblikovali šele pred petindvajsetimi. Kondenzat je na tleh zaradi Zemljine gravitacije zelo neobstojen, saj sila težnosti hitro razdre oblak delcev. V ta namen se za raziskave običajno uporablja spuščanje laboratorijskih vzorcev z visokih stavb, medtem ko so pred tremi leti...