Slo-Tech - V Kanadi je včeraj poletelo prvo električno letalo, ki bo vzpostavljalo komercialno povezavo. Harbour Air, ki sodi med največje letalske družbe s hidroplani v Severni Ameriki, je preizkusil 63-let staro letalo DHC-2 de Havilland Beaver, na katerega so namestili 560-kilovatni elektromotor. Letalo, ki je vzletelo iz Vancouvra, je bilo v zraku 15 minut.

Preden bodo lahko začeli z električnimi letali prevažati tudi potnike, bosta minili še vsaj dve leti. Potrebni so namreč dodatni preizkusi in certificiranje, saj gre predelavo letala. Vseeno direktor podjetja Harbour Air Greg McDougall, ki je tudi pilotiral preizkusni let, trdno verjame, da bodo v prihodnosti elektrificirali celotno floto. Z litij-ionskimi baterijami, ki niso lahke, lahko DHC-2 de Havilland Beaver preleti 160 kilometrov, medtem ko je normalni domet tega letala 732 kilometrov. V podjetju pričakujejo, da se bo z razvojem baterij ta domet še povečal, že sedaj pa zadostuje za večino povezav, ki jih Harbour Air nudi.

...

ESA - Evropska vesoljska agencija je pognala program misije ClearSpace-1, s katero bo leta 2025 izvedla prvi poskus odstranjevanja človeške nesnage iz Zemljine orbite.

V krožnici nad nami je trenutno okoli 3500 odsluženih satelitov in še 750.000 manjših delcev, med njimi ostankov preteklih karambolov med prej omenjenimi odpadki. Vsak od teh predmetov predstavlja nevarnost za še delujoče naprave in astronavte, toda organiziranega čiščenja orbitalnih smeti človeštvo nima. Vzrok za to je predvsem cena tovrstnih podvigov. V nasprotju z mnogimi tuzemskimi dejavnostmi, kjer mora proizvajalec do določene mere kriti tudi stroške odstranjevanja svojih izdelkov, satelitskim firmam tega še ni treba, same pa tudi nimajo dosti razlogov, da bi se ukvarjale s smetarstvom, saj je izogibanje nesnagi doslej zadostovalo. Toda skorajšnji nastop satelitskih megakonstelacij, kot je Starlink, ki je septembra že sprožila paniko, je pognal novo kri v ambicije po čiščenju orbite, z zagonskimi podjetji, kot so