Slo-Tech - Nataša Pirc Musar funkcijo Informacijske pooblaščenke opravlja že dobri dve leti. V tem času se je ukvarjala z številnimi primeri, povezanimi z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja ter varstvom osebnih podatkov.

V javnosti v zadnjem času odmevata primer Ministrstva za zunanje zadeve, ki je po njenih ugotovitvah nezakonito obdelovalo osebne podatke ter pobuda za presojo ustavnosti 21. člena Zakona o SOVI, ki jo je pooblaščenka na Ustavno sodišče vložila marca letos.

Vsekakor dovolj razlogov za pogovor o tem, kaj se v Sloveniji dogaja na področju varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti. Povedala nam je mnogo več, kot smo sprva pričakovali.

Lugos - Nova izdaja brezplačnega in odprto-kodnega operacijskega sistema Mandriva Linux med drugim prinaša podporo za ASUS Eee PC, najnovejše različice priljubljenih programov, nova nastavitvena orodja, prenovljen izgled in je na voljo tudi v slovenskem jeziku.

Novosti in izboljšav v ravnokar izdani distribuciji Mandriva Linux 2008 Spring je kar precej. Ta različica prvič prinaša uradno podporo za popularni lahki prenosnik ASUS Eee PC. Poenostavljena je sinhronizacija z mobilnimi napravami (Nokia, Blackberry, Windows Mobile). V nadzornem središču sta na voljo dve novi orodji: nastavitve za starševski nadzor dostopa do spletnih strani in nastavitve za redno izdelavo varnostnih kopij sistemskih ter uporabniških datotek. Dodali so večpredstavnostno središče Elisa in orodje Codeina za preprosto nameščanje večpredstavnostnih kodekov. Mandriva Linux 2008 Spring prav tako uporablja nov zvočni strežnik PulseAudio.

Med programsko opremo najdemo: jedro Linux 2.6.24, pisarniški paket OpenOffice.org...

VR - Zone - Znane so točne specifikacije nove, zgodaj poleti prihajajoče Radeon HD 4000 serije AMDjevih grafičnih kartic. Na prvi pogled je linija zelo podobna trenutni, HD 3000 liniji. Tako bomo imeli HD 4870 in HD 4850, manjkala pa ne bo niti HD 4870 X2, AMDjeva najzmogljivejša dvoprocesorska kartica. Najpomembnejša novost je zagotovo uporaba GDDR5 pomnilnika na omenjenih karticah. Kot češnja za posladek pa pride še izredno nizka poraba - v ležernem, namiznem načinu bodo, z izjemo X2 verzije (pod 25 W), vse kartice porabile manj kot 10 W. Obremenjene bodo seveda uporabile precej več, do 150 W za običajne in do 250 W za dvoprocesorsko verzijo.

Različice jedra bodo 3 - RV770 (višji razred), RV740 (srednji razred, predvidena uporaba GGDR4), oba bosta uporabljala 256 bitno povezavo s pomnilnikom, ter 128 bitni RV710 (GDDR2 oz. GDDR3). RV770 je, podobno kot že RV670, narejen v 55 nm TSMC proizvodnem procesu in vsebuje 480 stream procesorjev.

Znane so tudi cene (manj kot 500 dolarjev za X2, manj...

Daily Tech - Čeprav ne gre za blazno noviteto (vodno hlajeni so bili že superračunalniki Cray), je to vseeno pomembna sprememba v tem delu računalniškega sveta. Problem je namreč v hlajenju strežniških prostorov, saj klimatske naprave prispevajo levji delež k računu za elektriko.

Novi Power 575 superačunalnik, poimenovan tudi Hydro-Cluster, poleg precej manjšega računa za elektriko (na račun klima naprav, saj bo potrebnih kar 80% manj hladilnih zmogljivosti, s tem pa se bo potrebna energija za hlajenje sistema zmanjšala za 40%) prinaša tudi višje zmogljivosti. En rack s 14 2U pladnji namreč vsebuje kar 448 Power6 pri 4,7 GHz tiktakajočih procesorjev, 32 na pladenj, družbo pa jim dela 3,5 terabajtov pomnilnika (seveda na enem pladnju). S 600 Gflopsi na pladenj pa je nov superračunalnik,...

Slashdot - IBM je v torek začel v svet pošiljati novo serijo visoko zmogljivih računalnikov, ki so zasnovani okrog njihovega najnovejšega Power6 procesorja. Procesor sam zmore opraviti do kar 5 miljard operacij v sekundi.

IBM-ov CTO Bernard Meyerson pravi, da procesor opravi eno operacijo hitreje, kot porabi svetloba, da potuje od vrhnjega členka na dlani do prstne konice.

Seveda terja tolikšna hitrost tudi svoj davek. Power6 računalniki imajo zato posebno vodno hlajenje, ki veliko količino toplote, ki jo procesor ustvarja, lahko tudi učinkovito odvedejo.

Pojavlja pa se vprašanje, zakaj podobnega koraka ne storijo IBM-ovi tekmeci. Pri Intelu so povedali, da bi tudi oni lahko povečali frekvenco svojih procesorjev, a so se raje odločili, da rešijo zadeve drugače in prihranijo uporabnikom težave z veliko količino toplote, ki bi jo procesorji sicer proizvedli. IBM-ov pristop so primerjali z delavcem na blagajni, ki ga priganjamo, da vedno hitreje dela z blagajno, ob čemer se seveda pregreva,...