Slo-Tech - Ko je Google skušal prvič kupiti izraelsko podjetje Wiz, je posel padel v vodo, Wiz pa je napovedal javno ponudbo delnic (IPO). To se na koncu ni zgodilo, podjetje pa sta se lani spet začeli resno pogovarjati o prevzemu. Google je sedaj uradno dokončal prevzem Wiza, za katerega je odštel 32 milijard dolarjev oziroma pol več, kot so ponujali predlani. Tedaj je Wiz menil, da bo brez Googlovega dežnika rasel hitreje, a se to ni zgodilo.

Wiz je ponudnik orodij za zaščito oblačnih platform pred kibernetskimi tveganji in napadi. Podjetje bo sedaj postalo del Google Clouda, a naj bi obdržalo blagovno znamko in sodelovanje z vsemi svojimi dosedanjimi strankami. Wiz je sicer nudil zaščito za različne vrste oblakov - AWS, Azure, Oracle in Google - sedaj pa si Google želi, da bi tudi z nakupom Wiza strankam signaliziral, naj izberejo Googlov oblak.

Podjetji se prevzem najavili že lani, nato pa sta čakali na dovoljenja regulatorjev. V ZDA so Googlov nakup Wiza odobrili novembra lani, EU pa...

Slo-Tech - Meta je oglaševalce na svoji platformi obvestila, da bodo v določenih evropskih državah povišali ceno oglaševanja za 2-5 odstotkov, odvisno od davkov v tej državi. Gre za digitalne davke, ki so jih nekatere evropske države uvedle, ker tehnološki velikani kljub visokim prihodkom v Evropi plačujejo zelo malo davka. Digitalni davki, ki se obračunavajo na promet namesto na dobiček, še niso uvedeni na nivoju EU, so jih pa sprejele posamezne države, tudi izven EU.

Podražitev se bo obračunavala glede na državo, v kateri se oglasi prikazujejo, ne na naročnika. Če bo torej slovensko podjetje oglaševalo za avstrijske uporabnike, bodo ti oglasi takisto dražji. Za zdaj podražitev uvajajo v Veliki Britaniji (2 odstotka), Franciji, Italiji in Španiji (3 odstotke) ter Avstriji in Turčiji (5 odstotkov). Meta trdi, da je doslej te stroške pokrivala sama, sedaj pa tega ne morejo več početi. Google in Amazon stroške prav tako prevalita na stranke.

Slo-Tech - Slavne Ig Nobelove nagrade, s katerimi se od leta 1991 nagrajujejo resni znanstveni dosežki, ki imajo tudi zabavno vrednost, se selijo v Evropo. Potem ko so jih 35 let podeljevali v Bostonu, bo letos podelitev prvikrat potekala v Zürichu. Prireditev bo do nadaljnjega v Evropi, ker so udeleženci iz tujine zaskrbljeni za svojo varnost v ZDA ali preprosto ne želijo potovati v to državo.

Marc Abrahams, vodja prireditve, je pojasnil, da je lani za goste postalo potovanje v ZDA nevarno. Od nagrajencev in novinarjev ne morejo več v dobri meri pričakovati, da bodo potovali v ZDA, zato se podelitev seli v Švico. Doslej so podelitve potekale na MIT-u, Harvardu in Univerzi Boston. Lani so na podelitvi manjkali štirje izmed desetih prejemnikov nagrade, letos bi bilo pričakovati še slabši izid. Podelitev bo potekala 3. septembra.

Ig Nobelove nagrade niso edina prireditev, ki ima težave zaradi razmer v ZDA. Letošnje Game Developers Conference v San Franciscu se ne bo udeležilo rekordno število...

Slo-Tech - Meta je kupila Moltbook, ki je zaslovel pred tedni kot družbeno omrežje, ki je namenjeno le agentom umetne inteligence. Podrobnosti o poslu niso znane, tako ne vemo, koliko so za podjetje odšteli. So pa v Meti potrdili prevzem in dodali, da se bo Moltbook priključil v Meta Superintelligence Labs. Soustanovitelja Matt Schlicht in Ben Parr se bosta pridružila Meti.

Na Moltbooku so agenti sodelovali prek OpenClawa, portal pa je zaradi nenavadne kombinacije bizarnosti in zanimivosti hitro zaslovel. OpenClaw sodeluje z modeli, kot so Claude, ChatGPT, Gemini ali Grok (v obliki wrapperja), in omogoča ljudem komunikacijo z modeli prek aplikacij za hipno sporočanje. Moltbook je poskrbel, da so za OpenClaw izvedeli tudi ljudje, ki se ne ukvarjajo vsakodnevno s tehnologijo. Kasneje se je izkazalo, da Moltbook ni povsem zaščiten in da se vanj lahko pritihotapijo tudi ljudje, ki se pretvarjajo, da so agenti. Nekaj časa namreč žetoni za prijavo niso bili varovani, temveč javno dostopni.

...

Slo-Tech - Doslej so bili glavni elementi paketa kompenzacije v ameriških tehnoloških velikanih plača, bonusi in opcije ali delnice, skratka lastništvo v podjetju. Lani smo pisali, kako največji strokovnjaki za umetno inteligenco postajajo pravi zvezdniki, saj njihovi prejemki dosegajo devetmestne zneske. Boj za kadre še ni pojenjal, temveč so delodajalci ugotovili, da je pomembna doslej zapostavljena kategorija: računska moč.

Poganjanje modernih modelov umetne inteligence je računsko tako potratno, da postaja resen faktor pri novačenju zaposlenih. Kandidati na razgovorih čedalje pogosteje sprašujejo, koliko računskega časa bodo imeli na voljo za uporabo Codexa, je povedal glavni inženir Codexa pri OpenAI Thibault Sottiaux. Ugotavlja, da poraba računske moči raste hitreje od števila uporabnikov, saj ljudje trošijo čedalje več. To velja tudi za zaposlene. Inženirji se zavedajo, da so z uporabo umetne inteligence učinkovitejši, njihova storilnost pa bo odvisna tudi od tega, koliko jo bodo...