Slo-Tech - Včeraj bi bil moral Virgin Orbit v orbito izstreliti raketo LauncherOne, ki bi bila prva z Britanskega otočja izstreljena komercialna raketa. Sprva je kazalo obetavno, ko se je raket vzpenjala proti vesolju nad Atlantikom, a je po uspešno izvedeni prvi stopnji šlo vse narobe. Raketa je utrpela "anomalijo" in naposled padla v ocean, z njo pa tudi tovor satelitov. Virgin Orbit, ki je imel težave že prej, je sedaj tik pred propadom.

Začelo se je po načrtu. Letalo Cosmic Girl, kakor so poimenovali Boeing 747, je poletelo iz Cornwalla v ponedeljek ob 23.02 po slovenskem času. Uro pozneje je odvrglo 21-metrsko raketo LauncherOne, ki je uspešno prestala prvo stopnjo. Po treh minutah in pol se je prva stopnja rakete odcepila, nato pa so se začele težave. V drugi stopnji so izgubili nadzor nad raketo, ki ni dosegla želene orbite, čeprav so potisniki delovali vseh pet minut. Kam in kdaj je padla, niso uspeli potrditi, se je pa to verjetno zgodilo nad morjem. Tovor, vseh devet satelitov, je...

Slo-Tech - Microsoftovi operacijski sistemi imajo zaradi kompleksnega cikla vzdrževanja več koncev, a za Windows 7 in Windows 8.1 je danes napočil dokončni konec. Danes se je iztekla plačljiva podaljšana podpora za Windows 7, ki je za Windows 8.1 tako ali tako sploh ne bo. S tem je skrajni čas za nadgradnjo na novejše sisteme.

Windows 7 je svoj prvi resen konec dočakal že pred tremi leti, a je Microsoft podjetjem ponudil plačljivo triletno podporo, ko je še zagotavljal nujne varnostne popravke. Navsezadnje je sistem že precej v letih, saj je Windows 7 izšel 22. oktobra 2009. Pred tremi leti je bilo podporo moč dobiti le še v okviru programa Extended Security Updates (ESU). Sedaj se je iztekel. Za Windows 8.1 te možnosti sploh ne bo, ker ni bil nikoli tako zelo priljubljen kot Sedmica.

Po statistikah poganjata Windows 7 in 8.1 še približno sedmino računalnikov, v razvitem svetu pa je ta delež še nižji. Na računalnikih, ki jih poganjata, verjetno ne bo možno poganjati Windows 11, bi pa moralo...

Slo-Tech - V 70. letih minulega stoletja so raziskovalci ugotovili, da lahko klorofluoroogljiki (CFC) v ozračju ostanejo dovolj dolgo, da se prebijejo v stratosfero. Tam lahko klorovi atomi, ki nastajajo ob razpadanju zaradi ultravijolične svetlobe, reagirajo z ozonom in ga katalitično razgrajujejo, sta ugotavljala Frank Sherwood Rowland in Mario Molina. Da lahko klor razkraja ozon, ni bila nova ugotovit, je bila pa povezana CFC-jev s tem pojavom docela nepričakovana. Rowland, Molina in Paul Crutzen so za odkritje leta 1995 prejeli tudi Nobelovo nagrado za kemijo.

Rowland-Molinova hipoteza je bil nekaj časa predmet debat, ker so zlasti lobisti iz industrije glasno trdili, da gre za teorijo, nedokazane trditve, neumnosti. A njun članek je sprožil obsežne raziskave, ki jih je množično podprl ameriški proračun. Že let 1976 je bila teorija potrjena, leta 1985 pa so nad Antarktiko dejansko odkrili izjemno znižanje koncentracije ozona. Ozonska luknja ni bil teoretični konstrukt, temveč resničnost....