Slo-Tech - Švicarski poslovnež Simon Afram toži Netflix, ker so podjetju ukradli kopijo še neizdanega filma, ki ga je sam financiral, spisal in produciral, nato pa Netflixu poslal v pregled za morebitni odkup pravic. Film Fortitude pripoveduje resnično zgodbo o britanskih obveščevalcih med drugo svetovno vojno, ki so izvedli več operacij za zavajanje Nemcev.

Afram je spisal scenarij za film in nato vanj vložil 45 milijonov dolarjev in sedem let prizadevanj, da je film tudi posnel. Ne gre za katastrofo, kot je The Room, temveč veliko produkcijo z znanimi igralci, denimo Nicolasom Cageom in Benom Kingsleyjem. Afram je film še pred izidom poslal Netflixu, saj mu je skušal prodati pravice. Ko je želel kopijo nazaj, se Netflix najprej en teden ni odzival, nato pa je sporočil, da je disk s filmom nekdo ukradel. Sprva je Netflix trdil, da je film zaradi šifriranja varen, a se je izkazalo, da to ne drži. Na disku je povsem nezaščitena kopija filma.

Običajno se filmi delijo kot šifrirani DPC...

Slo-Tech - Največji glasbeni založniki, med njimi tudi Universal Music Group, Sony Music in Warner Music Group, želijo poskrbeti, da na svetovnih glasbenih lestvicah ne bo izdelkov generativne umetne inteligence. Predlagali so vzpostavitev pravil, ki natančno določajo, kako se določa, katere skladbe se smejo uvrstiti na lestvice.

Če je bila pri ustvarjanju avtorskega dela uporabljena umetna inteligenca, morajo biti za vključitev na lestvico izpolnjeni trije pogoji. Uporaba umetne inteligence mora biti zakonita in javno razkrita; skladba mora biti pretežno človeška stvaritev; ne gre za poizkus manipuliranja lestvic ali pretočnih predvajanj. Ob tem založbe priznavajo, da je generativna umetna inteligenca prisotna tukaj in zdaj. V pretočnih storitvah se pojavljajo številna dela, ki jih je ustvarila generativna umetna inteligenca, ki pa je bila brez ustreznih avtorskih pravic trenirana na avtorsko zaščitenih delih človeških avtorjev. Pogosto gre za dela, katerih edini namen je zaslužek od...

Slo-Tech - Prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, ki je letos začela veljati v Avstraliji, na večino mladoletnih ni vplivala. Včeraj objavljeni rezultati študije eSafety so pokazali, da večina uporabnikov družbenih omrežij, starih od 10 do 15 let, tudi po uveljavitvi prepovedi še naprej brez težav dostopa do svojih profilov. Prepoved je začela veljati 10. decembra, raziskava pa je analizirala stanje marca letos.

Več kot osemdeset odstotkov avstralskih najstnikov, ki so mlajši od 16 let, še vedno uporablja družbena omrežja. Zmanjšalo se je sicer število profilov, uporaba pa ne bistveno. Levji delež krivde za neuspeh nosijo ponudniki storitev, saj so njihove tehnične rešitve za preverjanje starosti uporabnikov luknjičaste in neučinkovite. Tako je večina mladih uporabnikov profile preprosto obdržala, nekateri pa so lahko celo ustvarili nove. Lani je 86 odstotkov mladih uporabljalo vsaj eno družbeno omrežje, po uveljavitvi prepovedi pa je takšnih še vedno 81 odstotkov....