Slo-Tech - Kitajska je svojo ekonomijo presenetljivo hitro digitalizirala, gotovina pa izginja hitreje kot v večini drugih razvitih držav. Na Kitajskem so v veliki meri preskočili čeke in plačilne kartice ter pristali neposredno pri aplikacijah. Velika večina plačil se danes zgodi prek dveh največjih: WeChat ali Alipay.

Tako v trgovinah kot v restavracijah in na javnem prevozu, da internetnih nakupov sploh ne omenjamo, prednjačijo plačilo prek pametnih telefonov oziroma aplikacij na njih. Številne prodajalne in taksiji gotovine sploh ne sprejemajo niti je ne morejo vračati. Strankam pokažejo kodo QR, ki jo te preberejo s telefonom in v aplikaciji potrdijo plačilo. Logika plačevanja je torej nekoliko obrnjena v primerjavi s plačilnimi karticami, ki smo jih na Zahodu pospravili v telefone kot Google Wallet ali Apple Pay.

Z gotovino v glavnem plačujejo le še najstarejši, ki jim moderne aplikacije povzročajo preveč preglavic. Zaradi tega so mnogokje izločeni in odvisni od mlajših članov...

Slo-Tech - Microsoft Authenticator ne podpira več shranjevanja gesel, ker je po Microsoftovem mnenju - ki ni napačno - to manj varen način za dostop do storitev. Že junija v Authenticator ni bilo možno več dodajati novih gesel, julija z njim ni več možno avtomatično vpisovati (autofill) gesel v spletne strani, avgusta pa jih ne bo možno niti več izvoziti. Ukrepati je torej treba takoj.

Namesto gesel Microsoft toplo priporoča uporabo ključev (passkeys), ki so bistveno varnejša alternativa. Za vsako napravo vsaka storitev ustvari svoj šifrirani ključ, ki ga ni možno skopirati in ga je moč enostavno in selektivno preklicati. Za prijavo potrebujemo zasebni ključ in javni ključ, prvega ima uporabnik, drugega storitev. Microsoft Authenticator deluje tako, da v svojo shrambo trenutno hrani gesla in druge dragocenosti, denimo ključe. Odklenemo jo s PIN-om, prepoznavo obraza (Windows Hello) ali drugimi biometričnimi podatki. Poleg tega Authenticator omogoča še druge funkcije, denimo dvostopenjsko...

NBC - V Kanadi bi morali danes začeti pobirati davek na digitalne storitve, ki bi za tehnološke gigante znašal tri odstotke od prihodkov, ki jih ustvarijo od kanadskih uporabnikov. Plačevali bi ga zlasti ameriški tehnološki velikani, ki so do ureditve kritični že vse od njene najave. Sedaj jim je na pomoč priskočila ameriška država, ki je Kanado prepričala, da davka ne uvede.

Kanada je želela davek pobrati retroaktivno, vse od leta 2022 dalje. To je ameriškega predsednika v petek tako ujezilo, da je davek označil kot neposreden in očiten napad na ZDA, zato je nemudoma preklical vse pogovore o novem trgovinskem sporazumu. Še več, za 4. julija je napovedal uvedbo visokih carin na kanadsko blago, zaradi česar se je kanadski premier premislil. Davka ne bo, ZDA pa se bodo vrnile k pogajalski mizi.

Ob tem velja poudariti, da davku ni nasprotovala le ameriška administracija. Tudi nekaj največjih kanadskih podjetij je prek Poslovnega sveta Kanade opozarjalo, da bo davek zamajal odnose z...