Evropska komisija predstavila sveženj za tehnološko suverenost

Evropska komisija je predstavila zakonodajni sveženj za zagotavljanje tehnološke suverenosti, s katerim želi krepiti zmogljivosti na področju polprevodnikov, umetne inteligence, sistemov v oblaku in odprtokodnih tehnologij. V svežnju sta dva predloga zakonov (akt o čipih 2.0 ter akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence) ter strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco na področju energije. Evropska komisija želi s tem okrepiti prizadevanja, da Evropa postane celina umetne inteligence.

Glavni problem v Evropi je odvisnost od dobaviteljev digitalnih tehnologij iz tujine, predvsem iz ZDA in Azije. Računalniške tehnologije z razvojem umetne inteligence postajajo čedalje pomembnejše, strukturna odvisnost pa se je v zadnjem času še povečala. Po ocenah Komisije države letno porabijo 264 milijard dolarjev za ameriško tehnologijo, pretežno za Googlove, Microsoftove in Amazonove storitve. Medtem ko nekatere evropske države opozarjajo, da se je nemogoče in tudi nespametno povsem ločiti od ameriške tehnologije, Komisija opozarja, da je suverenost ključna. Komisija je definirala štiri stopnje suverenosti, trenutno pa so evropske ustanove in podjetja večinoma na prvih dveh. Dolgoročno je treba zagotoviti, da nihče izven EU ne more arbitrarno izključiti infrastrukturo, kar se je na primer za krajši čas zgodilo z Outlookom na Mednarodnem kazenskem sodišču. Zato bodo morale države izdelati tudi oceno tveganja za suverenost za vse digitalne storitve.

Evropa Akt o čipih že ima (gre za uredbo 2023/1781), a ta ni odpravil odvisnosti od tujih držav pri zagotavljanju surovin in proizvodnji čipov. Novi Akt naj bi pospešil izdajo različnih dovolj, poglobil sodelovanje s podobno mislečimi partnerji in uvedel nov znak odličnosti za evropske polprevodniške regije. Evropa želi velike podatkovne centre, lastne ponudnike storitev v oblaku, gigatovarne umetne inteligence, kar bo krepila z naložbami in strateškimi projekti. Na globalnem trgu polprevodniških čipov želi EU do leta 2030 svoj delež povečati na 20 odstotkov. Še pomembnejši je Akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, ki predstavlja osrednji del akcijskega načrta Komisije za umetno inteligenco na celini. Njegov cilj je v naslednjih petih do sedmih letih potrojiti zmogljivost podatkovnih centrov v Evropi in okrepiti strategijo "Uporabi umetno inteligenco".