Raziskava na Yalu: Umetna inteligenca (še) ne krade služb

Strašljivim naslovom iz časopisov navkljub umetna inteligenca še ne prevzema človeškega dela in ne krade služb, so v zadnjih raziskavi ugotovili ekonomisti z Univerze Yale. Zanimalo jih je, ali je trg dela v zadnjih treh letih od vznika generativne umetne inteligence doživel znatne pretrese, ki presegajo uvedbo drugih novih tehnologij v zgodovini. Ugotovili so, da se v tem času to ni zgodilo in da vpliva umetne inteligence na zaposlenost ni moč dokazati.

To ni zelo presenetljivo, so dodali, saj se običajno tovrstne spremembe merijo v desetletjih. Tri leta so preprosto premalo, da bi umetna inteligenca lahko vplivala na zaposlenost. Če bi vpliv opazili že sedaj, bi šlo za disruptivno tehnologijo, kakršne v zgodovini še ni bilo. A to se ni zgodilo. Navajajo primer računalnikov, ki so del vsakdana postali šele dobro desetletje po tem, ko so postali javnosti dostopni. Podobno se bo zgodilo tudi z umetno inteligenco.

Po drugi strani pa so bile spremembe na trgu dela med drugo svetovno vojno in takoj po njej bistveno obsežnejše in hitrejše. To so bile velike motnje, ki jih to pot ni zaznati. Umetna inteligenca bo v prihodnosti verjetno najbolj vplivala na sektorje novinarstva, ustvarjanja filmov in različne finančne storitve, a to se še ni zgodilo. Manjše spremembe na tem področju so se zaradi tehnologije dogajale že pred letom 2022.

So pa opazili nekaj sprememb v zaposlitvami, ki jih zasedajo sveži diplomanti in nekoliko starejši diplomanti po 25. letu starosti. To bi lahko nakazovalo, da se nekaj spreminja in bo v prihodnosti bolj očitno. Nekaj podobnega so ugotavljali tudi na Stanfordu. A za zdaj razlogov za preplah ni. Kot v večini raziskav pa tudi to pot raziskovalci poudarjajo, da potrebujemo več podatkov in več raziskav.