Nvidia privzema strategijo tik-tak

Nvidijina Computexova predstavitev je tokrat minila brez večjih najav; z eno izjemo: arhitekturo Rubin, ki bo nasledila Blackwell.

Kdor je bil od Jensena Huanga pričakoval, da bo na Computexu 2024 v svoji značilni usnjeni jakni iz pečice potegnil novega geforca, je bil tokrat razočaran. Glavnino predstavitve je sestavljal vnovičen povzetek truda, ki ga zeleni velikan potroši za razvoj infrastrukture za poganjanje strojnega učenja, od vsakovrstnih orodij za generativne algoritme do platform za nadzor robotov. To se sklada z govoricami, da bomo od novih igričarskih kartic letos bržda videli zgolj paradnega RTX 5090, medtem ko bo glavnina družine RTX 50 prispela prihodnjo pomlad. Geforci so bili tokrat pravzaprav še najbolj prisotni ob promociji iniciative RTX AI PCs, s katero želijo v podjetju očitno ukrasti nekaj vetra iz jader Microsoftu in tamkajšnjemu standardu Copilot+ PC, oziroma spomniti, da so zmogljive grafične kartice še vedno precej hitrejše od enot NPU, ko gre za poganjanje generativnih algoritmov. V tem okviru so najavili Project G-Assist, veliki jezikovni model, ožje usmerjen v pomoč igralcem iger. Ti bodo lahko tekstovno ali glasovno poprosili asistenta za pomoč, če se jim bo zataknilo, sistem pa bo sam zajel položaj v igri in na tej podlagi svetoval z možnimi rešitvami. Trenutno zaganjajo demo preizkus.

Za nekaj razburjenja pa je nato vendarle poskrbela presenetljiva najava platforme Rubin, ki bo zamenjala arhitekturo Blackwell ... čeprav te sploh še niso lansirali, saj prispe šele v prihodnjih mesecih. Huang je priznal, da mu je malo nerodno, da najavlja tako v prihodnost, takšna odločitev pa je verjetno posledica dejstva, da si v podjetju želijo partnerje in stranke prepričati, da imajo odločno in robustno začrtan razvoj tehnologije, ter da posledično pri noriji okoli umetne inteligence ne gre za balonček, ki bi lahko kmalu počil. O Rubinu tako pravzaprav še ne vemo kaj dosti, razen omembe, da bo uporabljal pomnilnik HBM4 in vodilo NVLink 6 s prepustnostjo 3600 GB/s. Kot je za Nvidio zadnje čase značilno, bo obstajal tudi superčip, kjer bo Rubin spojen z Armovim procesorjem, tokrat seveda z imenom Vera. Tako bo imel superčip ime Vera Rubin, po sloviti Američanki, ki je poskrbela za več prebojev v astronomiji. Mimogrede; za aktualni superčip, Grace Hopper, so ravno pognali množično proizvodnjo.

Rubin prispe leta 2026, medtem ko nas prihodnje leto čaka pomladitev Blackwella, z nazivom Blackwell Ultra, ki bo temeljila na novejšem proizvodnem procesu. To pomeni, da pri Nvidii s tem odkrito stopajo na razvojno pot po načelu tik-tak, ki ga je svojčas populariziral Intel in kjer si izmenično sledijo generacije z novo arhitekturo in pa tiste z novim proizvodnim procesom. Huang pravi, da bodo na ta način dostavljali nove serije izdelkov za superračunalnike, oziroma oblak, vsako leto. Ali to pomeni podobno strategijo tudi za geforce, še ne vemo.