V EU sprejet okvirni dogovor o AI Actu

Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih predstavnikov (Coreper). Po sprejemu se bo zakonodaja začela uporabljati v dveh letih.

Zakonodaja prinaša pravila o transparentnosti pri uporabi in razvojev splošnih modelov umetne inteligence (denimo ChatGPT) in tudi strožje zahteve, ki jih morajo modeli izpolnjevati. V nekaterih primerih bo uporaba umetne inteligence prepovedana, drugod pa le zelo strogo nadzirana, recimo za oddaljeno ugotavljanje identitete ljudi, ko to počnejo organi pregona. Tam bo dovoljena le v javnih prostorih za preprečitev konkretne nevarnosti ali pri iskanju ljudi, osumljenih najhujših kaznivih dejanj.

Umetna inteligenca je sedaj definirana tako, kot jo je opredelila OECD. V AI Actu je tudi omejitev pristojnosti le na področja, ki jih pokriva evropska zakonodaja. To pomeni, da držav ne omejuje pri uporabi umetne inteligence za potrebe nacionalne varnosti, vojske in obrambe. Tudi na področju raziskav in inovacij AI Act ne bo veljal. Organi pregona pa bodo lahko dokazovali potrebnost izjeme za svoje delo. Skratka, AI Act pokriva večinoma komercialno uporabo in tudi predpisuje globe. Te bodo segale od 7,5 milijona evrov do 35 milijonov evrov oziroma od 1,5 do 7 odstotkov globalnih prihodkov podjetja.