Nvidia pomlajuje GPGPU arhitekturo Hopper

Pri Nvidii so najavili čip H200 za superračunalnike, ki pa je v bistvu zgolj predhodnik, povezan s prihajajočim pomnilnikom HBM3E.

Na avgustovskem Siggraphu je Nvidia predstavila različico čipa GH200, povezanega s pomnilnikom HBM3E, ki naj bi dosegal prepustnost nad 9 Gb/s na pin, oziroma približno za polovico več kot HBM3. Ker so čipi GH združki Armovih CPU jeder Grace in GPGPU jeder Hopper, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo podjetje pokazalo še "običajne" GPGPU različice čipov H100, torej navadnih hopperjev. To so storili v ponedeljek na superračunalniški konferenci SC23. Čeprav bodo računska vezja osveženega čipa enaka kot v H100, je vendarle dobil naziv H200; nemara zato, ker je v njem prižganih vseh 6 krmilnikov HBM pomnilnika, medtem ko je v H100 en ugasnjen. To pomeni, da bodo za H200 namenjeni izbrani (binned) čipi, saj proizvodni izkoristek ni posebej visok. V končni fazi to pomeni 141 GB pomnilnika HBM3E s skupno pasovno širino 4,8 TB/s, medtem ko končni pribitek k zmogljivostim še ni čisto jasen.

H200 bodo domovali v logičnih nadgradnjah formata Nvidiinih strežniških rezin, torej sklopih HGX H200 s štirimi ali osmimi čipi, pri čemer naj bi prve videli v drugem četrtletju 2024. V praksi bodo šli prvi primerki bržkone v smeri strežniških farm za poganjanje generativnih algoritmov vseh sort, saj tam vse od njihovega lanskega razmaha vlada skrajno pomanjkanje. Druga postaja so superračunalniki, pri čemer so v podjetju najavili novega, doslej največjega na temelju arhitekture Hopper. JUPITER bo stal v nemškem raziskovalnem inštitutu Forschungszentrum Jülich in bo vseboval 23.762 čipov GH200, pri Nvidii pa pravijo, da naj bi v klasičnih HPC nalogah (FP64) presegel zmogljivost eksaflopa. Naročnik je EuroHPC Joint Undertaking, naprava pa bo trla orehe s področja raziskav strojnega učenja, klimatskih modelov, raziskav zdravil in kvantnega računalništva. Postavljen naj bi bil prihodnje leto.