Prvi računalniki v Sloveniji, 13d.del - zdravstveni informacijski sistem

V prvi polovici sedemdesetih so tudi ponekod v zdravstvu začeli z uporabo elektronskih računalnikov, vendar večjega računalnika znotraj zdravstva in načrtnega razvoja v smeri zdravstvenega informacijskega sistema v tem času še ni bilo. Leta 1974 je bila ustanovljena posebna komisijo za zdravstveni informacijski sistem(ZIS), ki je preučila stanje računalništva v zdravstvu in je ugotovila da razvoj strojne in programske opreme precej zaostaja za potrebami. Najpomembnejše korake v smeri enotnih obdelav so dotedaj naredili v Zdravstvenem domu Celje in v Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje(KZSZ) Ljubljana s prvim vsedržavnim projektom Avtomatska obdelava receptov(AOR). Šlo je za izvedbo optičnega odčitavanja receptov z optičnim čitalnikom IBM 1287, ki so ga takrat imeli v Mehanografskem centru v Ljubljani na računalniku IBM 360/40. Izdelali so programe v zbirnem jeziku in banke podatkov o zdravnikih, zdravstvenih organizacijah, lekarnah, zavarovanih osebah, zalogah in cenah zdravil s šifranti. Za nov sistem so takrat usposobili veliko število delavcev v zdravstvu in leta 1975 je projekt zaživel kljub nasprotovanju farmacevtov. V Razvojnem centru Celje so nato leta 1976 na novem računalniku IBM 370/135 v sodelovanju s Celjskimi lekarnami razširili ta projekta na način, da so lahko računalniški obračun izdanih zdravil s pomočjo šifer izvajali kar neposredno v lekarnah. Podoben pristop so nato uporabili tudi v Ljubljanskih lekarnah in kasneje še v ostalih lekarnah po državi.

Prvi večji računalnik v zdravstvu je bil nameščen leta 1976 v Regionalni zdravstveni skupnosti(RZS), ki je nastala z izločitvijo Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje(SPIZ) iz bivših komunalnih zavodov za socialno zavarovanje(KZSZ). Za SPIZ so v okviru izgradnje nove poslovne stavbe leta 1974 sklenili zgraditi tudi računalniški center in ga opremiti z lastnim elektronskim računalnikom. Izgradnja stavbe se je nato zavlekla zato so leta 1976 njihov računalnik IBM 370/138 namestili v RZS Ljubljana na Miklošičevi 24. Takrat so kupili še nov optični čitalnik, da so nanj iz Mehanografskega centra lahko prenesli avtomatsko obdelavo receptov. Prve obdelave iz finančnega področja so izvajali že od leta 1970 na računalniku IBM 360/30 v Železniškem transportnem podjetju Ljubljana(ŽTP) in nato od leta 1973 naprej na enem izmed novih računalnikov IBM 370/135. Obdelave so vključevale predpisovanje, obračun in izterjavo ter knjigovodsko vodenje prispevkov za obrtnike, samostojne poklice in kmete. Mesečno so izdajali položnice za prispevke, izvajali kontrolo vplačil in knjigovodsko knjiženje. Nato so vključili še obračun prispevkov podjetij in 1974 že v celoti z računalnikom izdelali zaključne bilančne podatke. Podobne obdelave so v tem času izvajali še v KZSZ Kranj in KZSZ Celje, kjer so leta 1973 kupili mini računalnika IBM System 3. Računalnik IBM 370/138 je omogočil, da so še v ostalih osmih RZS po državi oblikovali svoje oddelke za avtomatsko obdelavo podatkov in se priključili k uveljavljenim obdelavam v Ljubljani. V sodelovanju z zdravstvenimi zavodi so pripravili še obdelave izdatkov.

Leta 1978 je bil računalnik IBM 370/138 premeščen v novo poslovno stavbo SPIZ. Obdelave regionalnih zdravstvenih skupnosti so takrat želeli prenesti v Republiški računski center(RRC), vendar so njihovi informatiki uspeli prepričati odgovorne z argumenti, da za razvoj zdravstvenega informacijskega sistema potrebujejo več lastnih računalniških kapacitet. Naročili so nov IBM 3031, ki je omogočal do 100 terminalskih povezav in izdelavo centralnih bank podatkov. Namestitev računalnika je zahtevala natančne organizacijske in kadrovske priprave od strokovnih usposabljanj do prenosa in programiranja programske opreme za vključitev Univerzitetnega kliničnega centra(UKC) in Zdravstvenega doma Ljubljana. Pripravljali so obdelave za fakturiranje, zdravstveno statistiko, plače in podobno. Po namestitvi računalnika leta 1980 je ta začel obratovati takoj. Lastne terminale so dobili v finančnem sektorju, v sektorju za planiranja in ekonomiko, v prijavni službi, v vseh 13 občinskih in mestni zdravstveni skupnosti Ljubljane. Obenem je bil na vladi sprejet tudi uradni predlog projekta za oblikovanje zdravstvenega informacijskeaga sistema v okviru razvojnega programa združenih narodov(UNDP). Na zdravstvenem informacijskem sistemu so delale štiri strokovne podskupine za avtomatsko obdelavo, podatkovne zbirke, ekonomiko in pravo. V izbranih zdravstvenih organizacijah so najprej dokumentirali in analizirali obstoječe rešitve in so pripravili načrt za oblikovanje ustreznega enovitega pristopa k novemu računalniško podprtemu informacijskemu sistemu.

Nova centralna banka podatkov je najprej vključevala zavarovance, izvajalce storitev, dobavitelje pripomočkov in zdravila. Leta 1982 so nato v RZS Ljubljana ustanovili samostojno enoto Zdravstveni informacijski center(ZIC) in uredili odnose z zunanjimi naročniki kot so UKC, ZD Ljubljana, Lekarne Ljubljana. Za UKC so takrat uvedli tudi uporabo naprednega programskega paketa IBM Patient care system(PCS) za upravljanje sprejemov, premestitev in odpustov pacientov ter namestili terminale na vseh lokacijah za sprejem pacientov. Programski paket je zaradi skromnega pomnilnika sprva povzročal težave, predvsem v dopoldanskem času ko je bilo veliko sprejemov. IBM 3031 je v tem času omogočal že vse od avtomatske obdelave receptov in drugih elementov lekarniškega informacijskega sistema, do vseh obdelav s področja finačnega poslovanja mestne in občinskih zdravstvenih skupnosti, ter celoten nabor obdelav za zunanje naročnike. Obdelave so nato širili še na osnovna sredstva, kadrovsko evidenco, plače, analitiko in ekonomiko. Prenovili so sistem vnosa podatkov in leta 1984 začeli z večjo nadgradnjo centralne banke na računalniku. Kmalu za tem so v zdravstveni in lekarniški informacijski sistem vnesli bistvene spremembe novi osebni računalniki IBM PC, ki so se hitro razširili po celotnem zdravstvu nanje pa tudi velik del teh obdelav.