Intel želi nazaj na veliki oder - z novimi tovarnami

Mimo so časi, ko je bil Intel nesporen vladar, AMD pa zaokrožitvena napaka na trgu procesorjev. V zadnjih letih ni zgolj AMD pripravil procesorjev, ki so mu vztrajno najedali tržni delež, temveč ga je po desni prehitela Nvidia, ki je postala največje ameriške podjetje na področju čipov in polprevodnikov. Intelu pa nič ne gre, kot si želijo, zamude in zapleti pa se vrstijo po tekočem traku.

Intelov izvršni direktor Pat Gelsinger, ki je na čelu podjetja dve leti, težave priznava. Dejal je, da se v črni luknji niso znašli, ker bi vse potekalo idealno. Imeli so težave z vodstvom, kadri, metodami dela in podobno. Dodal je, da je ključna napaka neuspel prehod v novo dobo dizajna in proizvodnje čipov, ki sta postala ločeni opravili. Medtem ko je Intel uspel kot podjetje, ki je počelo oboje, se je svet vmes spremenil, Intel pa se ni. In sedaj ima Gelsinger načrt.

Intel bo zgradil še več tovarn. Načrtujejo ogromna, več sto milijard dolarjev vredna vlaganja v nove tovarne, kjer bodo proizvajali tudi čipe za druga podjetja. V preteklosti sta se na primer za te storitve zanimala Qualcomm in Tesla, a na koncu nista najela Intelovih obratov. Obakrat naj bi bila krivda na Intelovi strani, pravijo neuradne informacije, saj ni mogel zagotoviti ustreznih storitev.

Krhati se je začelo na prelomu tisočletja, ko Intel uspel prodreti na trg čipov za telefone in grafične kartice. Dvajset let pozneje sta TSMC in Samsung na eni strani ter seveda Nvidia na drugi najlepši dokaz, kaj bi lahko bilo, pa ni bilo. Intel zato sedaj lovi enega zadnjih vlakov, da bi se polnopravno vključil na trg, ki bo do konca desetletja vreden 1000 milijard dolarjev. Intel bo hkrati izkoristil tudi trenja med Kitajsko in Zahodom, zaradi česar tudi ameriška vlada vlaga ogromna sredstva v gradnjo kapacitet. Intel že gradi eno novo tovarno v Ohiu, še več pa jih načrtujejo v prihodnosti. Stava je tvegana, a drugega jim ne preostane. Vsi se namreč še predobro spomnijo Nokie.