Nevidne mravljice, brez katerih ni umetne inteligence

Umetno inteligenco v modernih inkarnacijah si radi predstavljamo kot vsemogočno, ki enostavno prebere vsa besedila in pregleda vse slike, da se nauči nadčloveške pameti. To je morda končni cilj, a trenutno poleg inženirjev, ki jo sestavijo, potrebuje še ogromno ročnega dela. To delo opravljajo slabo plačani označevalci (taggers) vsebin, na katerih se trenira umetna inteligenca. Proizvajalci o tej nebleščeči plati neradi govorijo. Le Googlov DeepMind uradno komentira položaj ljudi, ki opravljajo tako imenovano bogatenje podatkov (data enrichment).

NBC piše o Alexeju Savreuxu iz Kansas Cityja, ki za 15 dolarjev na uro počne prav to. Kot podizvajalec za OpenAI brez dodatnih pravic in zavarovanj označuje posnetke, pripravlja stavke in ostale informacije, ki so nujno potrebne za učenje ChatGPT. Kot pravi, je to neugledno in skrito delo, ki pa je nujno za obstoj umetne inteligence v trenutni obliki. Opravlja se v nestandardiziranih oblikah, po potrebi, običajno prek posrednikov, brezimno in za nizko plačilo. Čestitke ob razvoju umetne inteligence poberejo inženirji in podjetje, ki jo razvije, medtem ko so označevalci v ozadju spregledani in prezrti.

To delo se ne opravlja le v ZDA, temveč tudi v revnejših državah, kjer je zaščita zaposlenih še slabša. V Keniji na primer 150 delavcev, ki trenirajo modele za OpenAI, Facebook in TikTok, zahteva ustanovitev sindikata. V Keniji jih plačujejo manj kot dva dolarja na uro, da berejo besedila, jih popravljajo in označujejo (plača receptorja v Nairobiju je okrog 1,5 dolarja na uro). OpenAI je v Evropi in Latinski Ameriki najel več kot 1000 ljudi, ki počno isto - OpenAI ima sicer zaposlenih manj kot 400 ljudi. Ti počno vse za čim boljše urjenje ChatGPT. To sega od pisanja vhodov (prompt) do analize prijavljenih neprimernih odzivov.

Umetno inteligenco morda res ustvarjajo inženirji, a učijo jo nepregledne množice slabo plačanih tutorjev in učiteljev. Vsaka podobnost z drugimi deli življenja je zgolj - sistemska.