Koliko bo ura na Mesecu?

Pogosta zmota je mnenje, da ima Luno temno in svetlo stran. V resnici ima zadnjo stran, ki je z Zemlje nikoli ne vidimo, ker Luna kroži okrog Zemlje enako hitro, kot se vrti okrog svoje osi. Dan na Mesecu zato traja 27 zemeljskih dni, kar je za merjenje časa nepraktično. Vse odprave zato uporabljajo časovni pas države pošiljateljice, kar otežuje medsebojno komunikacijo. Evropska vesoljska agencija (ESA) sedaj predlaga, da bi vzpostavili enoten časovni pas na Mesecu.

Podobno je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), kjer uporabljajo univerzalni koordinirani čas (UTC), ki ustreza zimskemu času v Veliki Britaniji. Doslej se je izkazal kot dober kompromis med ameriškimi ter ruskimi in azijskimi interesi. V prihodnosti bo treba časovni pa določiti tudi za Luno, saj se obeta precej odprav. ESA zato predlaga enotni standard v okviru arhitekture LunaNet, ki bi olajšal komunikacijo med njimi. A raznoliki časovni pasovi trenutnih odprav niso edina omejitev, s katero se spopadajo. Zaradi gravitacijskih učinkov na Luni ure tiktakajo hitreje kot na Zemlji, in sicer vsak dan pridobijo 56 mikrosekund. Še nekoliko drugače je v orbiti, kjer je gravitacijski privlak sicer manjši, a so hitrosti in pospeški znatni.

Ena izmed prvih novih struktur bo vesoljska postaja Gateway, ki bo v eliptični orbiti okoli Zemlje in Lune. Imela bo obhodni čas približno pet dni, na svoji poti pa se bo približala tako Zemlji kakor Luni, zato bo predstavljala odskočno desko za raziskovanje Meseca. Tja bo letelo tudi kup misij brez posadk, denimo Argonaut, ki ga pripravlja ESA. V prihodnosti se razmišlja tudi o gradnji satelitske konstelacije v orbitah okoli Lune, ki bi omogočala natančno navigacijo in merjenje časa.