Lani z izsiljevalskimi virusi iztržili manj

Izsiljevalski virusi se običajno uporabljajo, da tarče prisilijo v plačilo odkupnin, za kar jim obljubljajo odklep in vrnitev zašifriranih podatkov, a plačanih odkupnin je čedalje manj. Čeprav to ni zagotovilo, da bodo podatke res dobili nazaj, in čeprav strokovnjaki odsvetujejo plačila odkupnine že zaradi moralnega hazarda (je pa včasih to vendarle najbolj pragmatično), se letno za odkupnine porabi več sto milijonov dolarjev. A vendarle - lani manj kot leto pred tem.

Podjetje Chainalysis je v zadnji analizi ocenilo, da je bilo lani plačanih za 457 milijonov dolarjev odkupnin, večinoma v kriptovalutah, kar je 40 odstotkov manj kot leto pred tem. Ob tem je povedno, da se število napadov ne zmanjšuje, prav tako tudi višina zahtevanih odkupnin. Manj zbranega denarja je posledica večje zadržanosti podjetij in organizacij do plačevanja odkupnin. Trend je enak že nekaj let, dodajajo. Podjetje Coveware, ki se ukvarja s pomočjo prizadetim organizacijam, je opazilo, da so leta 2019 žrtve v 76 odstotkih plačale odkupnino, lani pa je bilo takšnih le še 41 odstotkov. Krajša je tudi življenjska doba posameznega izsiljevalskega virusa oziroma zlobne kode, ki se je z 265 dni pred tremi leti do lani skrčila na 70 dni.

Razlogov za to je več. Nezanemarljiv vpliv ima zagotovo tudi strožji pregon menjalnic in drugih udeležencev na kriptotrgu, ki so osumljeni sodelovanja v nezakonitih dejavnostih. Sem sodi tudi omogočanje prenosa ali menjave sredstev, ki so bila pridobljena z izsiljevalskimi napadi. Plačevanje odkupnin v kriptovalutah in njihovo pranje sta postala bolj tvegana in tudi težje izvedljiva. Tudi zavarovalnice so zaostrile pogoje, kdaj sploh lahko pride do izplačila odkupnin. Morda bodo v prihodnosti izsiljevalski virusi del - preteklosti.