Kam so šle prelomne raziskave

V znanosti se, zlasti dandanes, objavi na milijone znanstvenih člankov, ki malo po malem širijo védenje človeštva. Med njimi so tako inkrementalne raziskave, ki zlagoma potiskajo mejo znane naprej, kakor prelomni članki, ki pošteno pretresejo ustaljene predstave o svetu (disruptive science). Takšna so bila na primer odkritja, da se vesolje širi čedalje hitreje, odkritje strukture dvojne vijačnice DNK ali odkritje Fischer-Tropschevega postopka. Iz neznanega razloga je tovrstnih prelomnih in prebojih člankov čedalje manj, kažejo raziskave.

Raziskovalci iz Minneapolisa in Tucsona so raziskovali slutnje, da kljub strahovitemu napredku tehnologije in orodij inovativnost raziskav upada. Nekaj tovrstnih študij je bilo izvedenih že v preteklosti in te so pokazale, da so članki, patenti in projekte prijave čedalje manj inovativni. Povečuje se razmak med odkritji in podelitvami Nobelovih nagrad, pojav pa se dogaja v več disciplinah, od raziskav polprevodnikov do farmacevtike. Je zmanjkalo enostavnih problemov (low-hanging fruits)?

Raziskave tega fenomena so se doslej omejevale na posamezne vede, zato so v najnovejšo raziskavo vključili 45 milijonov člankov (iz leta 1945-2010) in 3,9 milijona ameriških patentov (1976-2010). Analizirali so citiranost teh člankov, in sicer so iz citiranosti izračunali indeks prebojnosti (disruptiveness index). Osnovni razmislek je, da v primeru prebojnih člankov kasnejši članki citirajo prvega, ne pa referenc iz njega. Analizirali so tudi besedišče in ugotovili, da so v 50. letih večkrat uporabljali izraze naredili in ugotovili, v 21. stoletju pa izboljšali ali povečali. Tudi nekatere druge metrike so pokazale enake rezultate. Znanstveni izsledki so čedalje manj revolucionarni in prebojni, temveč čedalje bolj inkrementalni. To seveda ne pomeni, da je takšna znanost neuporabna, saj je tudi odkritje gravitacijskih valov na nek način inkrementalna znanost, ker so jih poprej napovedali in izdelali instrumente za njihovo merjenje. Obstaja pa vprašanje, zakaj se je znanost tako spremenila.

Razlogov je bržkone več. Znanstvenikov je danes več, zato tudi delajo v večjih skupinah. Te praviloma ustvarjajo več inkrementalne znanosti kakor prebojne, kažejo izsledki. Prav tako je konkurenca poskrbela za drugačen način vrednotenja, kar ljudi podi v varnejše delo, ki je inkrementalno. Morda pa smo tudi odkrili že večino res prebojnih in enostavno dosegljivih pojavov.