Uro po smrti v prašičih oživili nekatere organe

Raziskovalci z Yala so uspeli deloma oživiti posamezne organe v prašičih, ki so bili mrtvi eno uro, o čemer danes poročajo v Nature. Gre za nadgradnjo dela izpred treh let, ko so možgane prašičev izven telesa uspeli obdržati pri življenju še nekaj ur po smrti živali. Ker so možgani najzahtevnejši porabnik kisika, je logično nadaljevanje podaljšanje delovanja ali celo oživitev drugih, manj požrešnih organov. To pot jim je to uspelo v telesu.

Sliši se znanstvenofantastično, a ne gre za scenarij iz grozljivk z zombiji. Definicija smrti z napredkom medicine postaja čedalje zmuzljivejša, s tem pa tudi razlike med organi, ki so ali niso več aktivni, ko živo bitje na določen način umre. Če je včasih za nepreklicen kazalnik smrti veljal zastoj srca, je to v moderni medicini in veterini nepopolna definicija. Težko bi namreč trdili, da je mlad človek, ki mu srce zastane, a ga hitro oživijo in nadaljuje življenje brez posledic, vmes umrl. Hkrati so presaditve organov terjale dodatne definicije smrti, da ni treba vedno čakati na zastoj srca. Možganska smrt pri delujočem srcu in drugih organih omogoča, da legalno presadijo organe, še preden bi se srce ustavilo samo od sebe.

Vse to je pomembno, ker ima nova raziskava največ potencialne uporabe prav pri presaditvah organov, čeprav je še daleč od tega. A vendarle. Raziskovalci so zdrave prašiče tri dni spremljali, nato pa so jih omamili, priključili na ventilatorje in jim s šokom ustavili srce. Ko so potrdili, da se jim je srce ustavilo, so prašiče odklopili z ventilatorjev in pustili eno uro. Uro pozneje so prašiče ponovno priključili na ventilator. Nekatere so pustili le na ventilatorju, druge so priključili na ECMO (zunajtelesna membranska oksigenacija), tretje pa na sistem OrganEx. Šest ur pozneje je bila v zadnji skupini prašičev aktivnost bistveno boljša. Še vedno so bili možgansko mrtvi, a posamezni organi so oživeli. Jetra in ledvica so obnovila nekaj integritete tkiva in določene celične funkcije, medtem ko so bili prašiči na ECMO oziroma brez posegov mrtvi in neaktivni. V tretji skupini so celo v srcu našli nekaj električne in fizične aktivnosti, dasiravno ni utripalo s polno močjo. Jetra so proizvajala več albumina, organi pa so se odzivali na glukozo, torej so deloma obnovili tudi metabolizem. Geni, odgovorni za celične funkcije in popravila, so bili bolj aktivni. Nekateri prašiči so celo izkazali posamezne trzaje, a to je bilo delovanje hrbtenjače in ne možganov.

Ali so bili prašiči res možgansko popolnoma mrtvi, še ni povsem jasno. Umanjkanje aktivnosti bi bilo lahko posledica hladne tekočine OrganEx (28 °C), ki je vsebovala anestetike in inhibitorje nevronske aktivnosti. V prihodnosti bo treba proučiti tudi to, ali se morda vrne del možganske aktivnosti. Vsa gotovo ne bo obnovljena, ker so možgani zelo občutljivi na pomanjkanje kisika in začno propadati že v prvih minutah po prekinitvi pretoka krvi. Tekočina OrganEx je vsebovala kri in trinajst dodatnih sestavin, med katerimi so bili antikoagulanti, inhibitorji nevronske aktivnosti, anestetiki, zaviralci imunskega sistema itd.