Zvok na Marsu potuje počasneje in odvisno od frekvence

V pol stoletja obiskovanja Marsa smo dobili marsikakšno fotografijo in druge meritve, medtem ko zvokov z Marsa še nismo slišali. Vemo, da je zračni tlak na Marsu približno 150-krat nižji od zemeljskega, atmosfera pa v glavnem sestavljena iz ogljikovega dioksida. Teorije so napovedovale, da se bo zvok na Marsu obnašal nekoliko drugače kot na Zemlji. Visoke frekvence bi se morale močno absorbirati zaradi ogljikovega dioksida, hitrost bi bila močno odvisna od frekvence in predvsem bi imel zvok krajši domet. Prve meritve kažejo, da se zvok na Marsu resnično vede precej drugače kot doma.

V Nature poročajo o ugotovitvah, ki so jih pridobili z mikrofonov na roverju Perseverance. V razširjenem slušnem razponu, torej od 20 Hz do 50 kHz, so analizirale zvoke, ki so jih povzročali laserske iskre in rotorji. Ugotovili so, da obstajata dve hitrosti zvoka. Meja med njima je pri 240 Hz, razlika pa okoli 10 m/s pri siceršnjih hitrostih 240 m/s. Zaradi oslabitve so zvoki na Marsu za okoli 20 dB tišji, kot bi bili pri enakih virih na Zemlji. Ker so višje frekvence (nad 1 kHz) bolj absorbirane v atmosferi, zveni vse skupaj na Marsu tiše in mehkejše. V praksi bi se na Marsu človeka že na razdalji 5 metrov težko pogovarjala. Zaradi vsega navedenega je na Marsu zelo tiho. Raziskovalci so mestoma podvomili, da mikrofoni delujejo, ker je bilo tako tiho.