Drevesna struktura ali iskanje: generacijski prepad

Danes v polnoletnost stopajo ljudje, ki so veliko večino svojega življenja uporabljali pametne telefone, moderne operacijske sistem in spletne iskalnike. Ukazna vrstica je le relikt iz zgodovinskih knjig, kamor sodijo tudi prve verzije Windows ali Maca. To pa prinaša nekatere generacijske razlike, ki se kažejo pri delu v šolah, na univerzah in tudi kasneje. Eden izmed konceptov, ki je generaciji Z bistveno slabše poznan, je koncept map in datotek, torej drevesne strukture podatkov.

Kot piše Monica Chin za The Verge, ne gre le za slabše poznavanje, temveč konceptualne razlike. Profesorji pogosto ugotavljajo, da slušatelji vprašanja, kam so shranili neko datoteko, ali navodila, naj odprejo določeno datoteko v določeni mapi, sploh ne razumejo. Težava je postala očitnejša leta 2017, ugotavljajo na ameriških fakultetah. Tega seveda generaciji Z ne moremo zameriti, saj so zrasli s tehnologijami, kjer je drevesna struktura ostajala v ozadju. Čeprav vsak androidni telefon teče na Linuxu, ki ima zelo jasno razporeditev datotek, je ta nivo abstrakcije uporabniku popolnoma skrit. Za razliko od dela na Windows 95 moderni pametni telefon sploh ne zahteva poznavanja tega koncepta. Namesto tega je današnja paradigma imeti vse dostopno ves čas v eni veliki košari, iz katere z iskanjem ali brskanjem potegnemo želeno. To se preslika tudi na uporabo na osebnih računalnikih, kjer se datoteke čedalje pogosteje kopičijo kar na namizji ali v Mojih dokumentih brez ustvarjanja map in podmap. Predvsem pa je danes povsod na voljo funkcija Išči, tudi na lokalnem računalniku.

Generacije razlike niso nič novega in že Aristotel se je zgražal nad mladino. Kdor se danes zgraža nad pomanjkanjem razumevanja drevesne strukture, je bil svoj čas verjetno nesposoben v očeh starešin, ki so programirali v zbirniku in na plošče pricinili čipe. Zelo pomemben faktor je tudi razširjenost, saj danes uporaba računalniških naprav ni več luksuz, rezerviran za najbolj zvedave, temveč nujna in želja slehernika. Raziskave pa vseeno kažejo, da digitalna pismenost upada. Danes se kljub široki razširjenosti računalnikov v šolah in na univerzah še bolj kot nekoč učijo osnove računalništva - ravno zato, ker jih je bilo moč začeti uporabljati brez osnov.