Zahodne države Kitajsko obtožujejo kibernetskih napadov

ZDA, zveza NATO, EU in zaveznice so v prvi skupni deklaraciji obtožile Kitajsko organiziranega hekerskega delovanja proti zahodnim državam, v prvi vrsti marčnega napada z zlorabo ranljivosti v Microsoftovem Exchange Serverju.

V začetku letošnjega leta je prišlo do obsežnega vohunskega vdora v množico elektronskih poštnih predalov, ki je zlorabljal ranljivost v Microsoftovem Exchange Serverju. Šele marca je postalo jasno, da je bilo samo v ZDA prizadetih okoli 30.000 ljudi, medtem ko je bilo širom sveta napadenih kar okoli 250.000 poštnih strežnikov. Prizadeti so bili vsi od podjetij do univerz, raziskovalnih ustanov, obrambnih pogodbenikov ter nevladnih organizacij. Že spočetka so varnostni strokovnjaki in ZDA prste uperili v kitajsko hekersko združbo Hafnium, za katero se sumi, da deluje po nareku in s pomočjo kitajske države. Toda tokrat je ogromen obseg napadenih akterjev sprožil javno obtožbo, kakršne v tej obliki doslej še nismo videli.

Združene države, zveza NATO, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska so zatrdile, da lahko z visoko stopnjo zanesljivosti Kitajsko obtožijo organiziranega kibernetskega vohunskega delovanja po zahodnih ciljih v državni režiji. V izjavi EU je ob tem zapisano, da naj bi bili vpleteni tudi skupini APT 40 in APT 31, ki naj bi vohunili med evropskimi obrambnimi podjetji, Britanci pa pravijo, da je bil med cilji lani tudi finski parlament. Konkretnih ukrepov proti Kitajski zaenkrat ni v načrtu, so pa pri ameriškem pravosodnem ministrstvu vložili obtožnice proti štirim konkretnim osebam. Čeprav četverica ni nujno neposredno vpletena v zadnje napade, saj se obtožnice tičejo delovanja v letih med 2011 in 2018, pa naj bi bila vsaj nekaj časa del skupine APT 40. Obtožujejo jo v glavnem gospodarske špijonaže in proizvajanja zlobne kode, s katero so vohunili v Evropi, Južni Afriki in jugovzhodni Aziji.

Ne gre spregledati, da je zveza NATO prejšnji mesec Kitajsko prvič označila za "obrambni izziv prihodnosti". Današnja izjava je tako bržkone predvsem nov kamenček v mozaiku mednarodno-političnega pritiska na rastočo vzhodno velesilo.