Evropa načrtuje največji detektor gravitacijskih valov

Pred petimi leti so ameriški fiziki sporočili, da je imel Einstein znova prav. V observatoriju LIGO so odkrili gravitacijske valove, s čimer so eksperimentalno potrdili točno sto let staro napoved. Kakor pri mahanju po vodi ustvarjamo valove, tudi premikanje velikanskih mas po vesolju povzroči gravitacijske valove. Ker je gravitacija šibka že sama po sebi, jih lahko zaznamo le, kadar jih ustvarijo izjemno masivna telesa, denimo ob spojitvi črnih lukenj, pa še tedaj potrebujemo bizarno natančne instrumente. LIGO ima štiri kilometre dolga kraka, v katerih nihanje razdalje merimo z interferometrom. Na razdalji 4 kilometre LIGO izmeri spremembo razdalje, ki ustreza desettisočinki premera protona.

Kljub tako izjemni natančnosti, je to dovolj, da zaznamo le najmočnejše gravitacijske valove. To so recimo spojitve črnih lukenj v oddaljenosti do 10 milijard svetlobnih let. Če pa bi imeli natančnejši instrument, bi lahko zaznali te dogodke vse do roba vidnega vesolja, ki je trenutno 45 milijard svetlobnih let proč. V ta namen želijo v Evropi zgraditi nov observatorij, ki se bi imenoval Einsteinov teleskop. Ta ne bi bil le natančnejši kot LIGO, temveč bi uporabljal drugačen dizajn. Namesto dveh pravokotnih krakov bi imel interferometre v trikotniku.

Ta teden smo korak bliže resničnosti, saj je Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) uradno uvrstil Einsteinov teleskop v časovni načrt. Na seznamu je sicer 11 kosov infrastrukture, katerih financiranje ESFRI priporoča Komisiji in nacionalnim vladam. Vrednost 11 projektov je skupno 4,1 milijarde evrov (kar je približno dva odstotka izdatkov za vojsko v EU), od tega je Einsteinov teleskop vreden 1,9 milijarde evrov.

Če bo Einsteinov teleskop res zgrajen, še ni jasno. Uvrstitev na seznam ESFRI je zgolj eden izmed korakov. Nov observatorij gradijo tudi na Japonskem, v ZDA pa nadgrajujejo LIGO.