Ameriški tehnološki magnati skoraj ne plačujejo davkov

Ni skrivnost, da tehnološki (in drugi) giganti plačujejo zelo nizke davke na dobiček, saj ga večino prikažejo v davčnih oazah. ProPublica pa sedaj razkriva, da tudi njihovi lastniki in direktorji, ki sodijo med najbogatejše ljudi na svetu, niso nič bolj solidarni. Elon Musk leta 2018 ni plačal nič zvezne dohodnine, podobno velja tudi za Jeffa Bezosa v letih 2007 in 2011 ter številne druge. O tem pričajo davčne napovedi, ki jih je pridobila ProPublica za zadnjih 15 let. Na seznamu niso le tehnološki magnati, temveč tudi drugi bogataši, denimo Rupert Murdoch in Michael Bloomberg - skupno 25 najbogatejših Američanov. Vsi ti se povsem legalno izognejo plačilu dohodnine.

V zadnjih letih je povprečno ameriško gospodinjstvo zaslužilo 70.000 dolarjev, od česar je bilo treba plačati 14 odstotkov zveznega davka (davke lahko obračunajo zvezne države in lokalne oblasti). Bogati pa večino zaslužka ustvarijo s kapitalskimi dobički in apreciacijo njihovih naložb, ne z delom. Po ocenah ProPublice je v letih 2014-2018 premoženje najbogatejših 25 ljudi zraslo za 401 milijardo dolarjev, od česar so plačali 13,6 milijard davkov, kar znaša 3,4 odstotka. Premoženje povprečnega gospodinjstva se je v tem času povečalo za 65.000 dolarjev (po davkih), plačali pa so 62.000 dolarjev davkov. Razlog se skriva v dejstvu, da ti večino prihodkov ustvarijo iz dela, kjer je obdavčitev večja in neizogibna.

Najmanj davkov je plačal Warren Buffet, in sicer 23,7 milijona dolarjev, medtem ko je njegovo premoženje zraslo za 24,3 milijarde dolarjev. Jeff Bezos, direktor in pomemben solastnik Amazon, je leta 2007 svoje premoženje povečal za 3,8 milijarde dolarjev, a ni plačal nič davkov. V tem letu je prijavil 46 milijonov dolarjev prihodkov iz dividend in obresti, a še več olajšav, stroškov in izgub, zato je bila neto davčna osnova enaka nič. Leta 2011 je uradno ustvaril celo izgubo, zato je od države dobil 4000 dolarjev davčnega dobropisa za svoje otroke.

Ameriški sistem - podobno kot slovenski - obdavčuje dohodke. Rast vrednosti obstoječega premoženja ni prihodek, zato ni obdavčena. To je med drugim rezultat znamenite razsodbe Eisner proti Macomberju. V praksi to pomeni, da se obdavčujejo plače, dividende v denarju, realiziran dobiček iz prodaje premoženja, ne pa sama rast vrednosti premoženja. To seveda lahko zagovarjamo, saj v primeru padca vrednosti lastnik ne more od države terjati doplačila. Najbogatejši delajo za simbolične vsote, pogosto je njihova nominalna plača 1 dolar (denimo Steve Jobs ob vrnitvi v Apple), zato denar pridobivajo drugače. Pogosta metoda so posojila, za katere so zastavljene delnice njihovih podjetij, ki jih imajo posamezniki v lasti. Posojila niso davčni prihodek, obresti pa so strošek. Dividende in dobiček podjetij je v ZDA obdavčen manj od plač.

ProPublica bo v naslednjih mesecih objavljala podrobne podatke o dohodninskih odločbah omenjene petindvajseterice v minuli 15 letih. Kako so podatke pridobili, ne razkrivajo, so jih pa mesece analizirali in primerjali z javno dostopnimi informacijami.