Ptičja gripa H10N3 preskočila na človeka

Kitajska Komisija za zdravje (NHC) je sporočila, da so pri 41-letnem moškem iz kraja Džendžjang potrdili prvi primer okužbe z virusom ptičje gripe tipa H10N3. Gre za enega redkejših virusov ptičje gripe, saj so v zadnjih 40 letih zabeležili manj kot 200 primerov okužb živali, večinoma ptic. Za zdaj ni dokazov, da bi se virus lahko širil s človeka na človeka. Sledenje stikom ni pokazalo drugih okuženih. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer dejala, da ni znano, kje se je okuženi srečal z virusom

Virusi ptičje gripe so sorazmerno pogosti med pticami, a imajo često zanemarljive vplive nanje. Delijo se na nizko patogene (LPAI) in visoko patogene (HPAI). Precej drugačna pa je situacija, kadar napadejo druge živali ali ljudi. Sami po sebi sicer za ljudi po navadi niso posebej nevarni, problematična pa je zlasti sočasna okužba z običajno gripo in virusi ptičje gripe, saj lahko virusi izmenjujejo genski material. H10N3 sodi med manj nevarne viruse, ki napadajo perjad, zato trenutno okužba enega človeka ne predstavlja večje nevarnosti. Verjetnost za nadaljnje okužbe je nizka, primer pa označujejo kot izoliran in sporadičen. Posamični izbruhi variant ptičje gripe pri ljudeh na Kitajskem niso redkost, saj tam ljudje živijo v tesnem stiku z živalmi. Mimogrede, februarja je na ljudi preskočil tudi virus H5N8, ki je pustošil po perutninskih farmah v Evropi in Aziji. Tedaj je bilo veliko primerov človeških okužb asimptomatičnih.

V Svetovni zdravstveni organizaciji pojasnjujejo, da bodo posamezni primeri okužb s ptičjo gripo stalnica, dokler bodo aktivno krožili v perjadi. Vseeno bodo izvedli dodatne raziskave na H10N3. Sekvencirali bodo gensko zaporedja variante, ki je okužila človeka, nato pa bodo podrobneje preučili mehanizem, kako virus napade celice. Tako bodo ocenili, ali lahko virus postane nevarnejši. Doslej je največ žrtev terjal H5N1, ki je leta 1997 vzel 455 življenj. H5N1 tedaj ni uspel razviti mutacije, ki bi bistveno olajšala širjenje med ljudmi, zato so ga uspeli zajeziti.

Virusi gripe obstajajo v štirih tipih: A, B, C in D. Ptice največkrat nosijo tip A, ki se deli v več podtipov. Podtipe določamo na podlagi dveh proteinov na površini virusa: hemaglutinina (HA) in nevraminidaze (NA). Poznamo 18 podtipov HA in 11 podtipov NA, ki obstajajo v več medsebojnih kombinacijah (ne pa vseh). Razen podtipov H17N10 in H18N11 lahko vsi ostali virusi okužijo ptice (omenjena pa netopirje). Med ljudmi aktivno krožita le H1N1 in H3N2, posamezni primeri pa so znani tudi za druge podtipe. Proti H1N1 in H3N2 že poznamo cepiva. Skupaj z pričakovanim podtipom gripe B sta vključena v trivalentna (ali štirivalentna) cepiva proti gripi.