Slovenski superračunalnik Vega predan v uporabo

V Mariboru so v uporabo predali superračunalnik Vega, ki bi bil z računsko zmogljivost 6,8 PFLOPS na lestvici Top 500 uvrščen okrog 40. mesta. Novi superračunalnik so postavili v okviru projekta HPC RIVR, ki ga je 80-odstotno sofinancirala Evropska unija iz kohezijskih sredstev, preostanek pa je primaknilo slovensko resorno ministrstvo. Predlani pa so se uspešno prijavili še na projekt javno-zasebnega partnerstva Evropske unije EuroHPC, od koder so pridobili še dodatna sredstva, zaradi katerih je računalnik trikrat zmogljivejši, kot bi bil sicer.

Računalnik BullSequana XH2000 ima 122.800 procesorskih jeder v 1920 procesorjih AMD Epyc 7H12, 240 kartic Nvidia A100 in 288 TB pomnilnika. Za shranjevanje podatkov je na voljo 24 PB prostora (1 PB na NVMe Lustre, preostanek na Cephu). Projekt vodijo Univerza v Mariboru, IZUM in Fakulteta za informacijske študije Novo mesto. Za razliko od običajnih raziskovalnih projektov, ki se končajo, je HPC RIVR, ki ga poleg Vege sestavljata še šibkejši prototip Maister in dislocirani Trdina v Nove mestu, bolj ali manj trajen projekt. Superračunalniki sicer imajo omejeno življenjsko dobo, a HPC bo dotlej deloval kot infrastruktura. To je pomembno tudi z vidika financiranja obratovalnih stroškov.

Vega je del širše iniciative v okviru EuroHPC. Gradijo se še štirje petaravenski superračunalniki, in sicer v Guimarãesu, Luxembourgu, Ostravi, Sofiji, ki bodo vsi zmogli med 4 in 10 petaflops. Naslednji korak je izgradnja predeksaravenskega superračunalnika, ki bodo v Evropi trije: na Finskem, v Barceloni in Bologni. Zmogli bodo od 250 do 375 petaflops. Končni cilj je izgradnja sistema z močjo 1 eksaflops, kar želi EuroHPC doseči v naslednjih treh letih.

EuroHPC bo del sistema SLING, v okviru katerega lahko slovenski raziskovalci pridobijo dostop do računskih kapacitet po celi državi, hkrati pa je v SLING-u zbrano praktično vso slovensko znanje o splošnih superračunalnikih. SLING nudi dostop do evropskih konzorcijev in iniciativ (PRACE, EGI, NORDUGRID), po drugi strani pa strokovno podporo, povezovanje in izobraževanje.

Superračunalniki so v današnji znanosti nujen pripomoček. V številne večje kolaboracije, kot je na primer ATLAS v CERN-u, se je brez superračunalniških kapacitet moč vključiti le omejeno. Tudi za domačo rabo pa so superračunalniki pomembni, saj se uporabljajo v številnih vedah. Več vej fizike, moderna kemija, strukturna biologija, biokemija in bioinformatika, gradbeništvo in vede o materialih, medicina, jezikoslovje in druge vede so življenjsko odvisne od računskih kapacitet. Če so te zbrane na kupu, je to precej ceneje kakor razdrobljeno nadgrajevanje po inštitutih in univerzah.