Japonci pognali najhitrejši superračunalnik na svetu Fugaku

Najhitrejši superračunalnik na svetu, japonski Fugaku, ki je žezlo prevzel v junijski izdaji lestvice Top 500, je začel delovati v popolnosti. Po začetnih testih, s katerimi se je zavihtel na prvo mesto lestvic, je bilo delovanje v celoti načrtovano za letošnji april. Eden izmed razlog je tudi epidemija, v boj proti kateri so želeli čim prej vreči tudi novi superračunalnik.

Poimenovan je po gori Fuji, stoji pa v računalniškem centru RIKEN v Kobeju. Trenutno zmore 442 petaflops v LINPACK-u. Vodilni na svetu je tudi po metrikah Graph 500, HPL-AI in HPCG. Na voljo bo pretežno japonskim raziskovalcem, ki ga bodo uporabljali za simulacije podnebja, umetno inteligenco, izračune v (bio)kemiji in druge potrebe, kjer potrebujejo veliko računske moči. Za razliko od večine drugih superračunalnikov je Fugaku zgrajen na arhitekturi ARM, a je še vedno uporaben za široko paleto problemov. Sestavlja ga 7,6 milijona jeder v procesorjih Fujitsu A64FX (to so 48-jedrni procesorji na 64-bitni arhitekturi ARM).

Novi superračunalnik bo takoj začel delati. Japonska raziskovalna agencija je že izbrala 74 raziskovalnih projektov, ki bodo dobili procesorski čas v prvem mesecu. Večina jih je povezana s covidom. Japonci imajo trenutno 33 računalnik na lestvici Top 500. Superračunalniki danes sodijo med osnovna orodja, ki morajo biti raziskovalcem najrazličnejših znanstvenih disciplin na voljo, ko jih potrebujejo. Grajenje manjših lokalnih gruč je neučinkovito, zato je trend v svetu, da se postavljajo superračunalniki za akademsko in industrijsko rabo.