Roboti postajajo uporabni v mikrokirurgiji

Na Nizozemskem so opravili prvi klinični preizkus robota v operativnih posegih z natančnostjo pod milimetrom. Rezultati so spodbudni, kar navdaja z upanjem, da se bodo takšni, tudi za izurjene kirurge zelo zahtevni posegi, lahko kmalu izvajali v širšem merilu.

Roboti so pri kirurških operacijah v omejeni rabi že več desetletij, a se doslej zaradi slabega razmerja med koristmi in ceno še niso posebej razširili. Najbolj množičen in razvpit med njimi je da Vinci, katerega tegobe so značilne za to področje. Poglavitna prednost tovrstnih sistemov naj bi bilo udobnejše delovno mesto za kirurga, saj mu zaradi telenadzora ni treba neposredno držati za instrumente. Toda študije v dveh desetletjih še niso uspele pokazati bistvenih koristi da Vincija za bolnike, kar ob ceni dveh milijonov dolarjev za posameznega robota ne navdaja z optimizmom. Zdaj se za stroje odpira novo področje: v operacijah z zahtevano natančnostjo desetink milimetra (da Vinci je natančen zgolj na milimeter), kar je tudi za izkušene kirurge zahteven izziv, ki mu mnogi zaradi drhtenja rok in prstov niso kos.

Nizozemska firma Microsure je razvila robota z imenom MUSA, za operacije limfedemov - oteklin zaradi zastoja limfne tekočine, kar se operativno rešuje s prevezovanjem limfnih in krvnih žilic, ponavadi debeline med 0,3 in 0,8 milimetra. V ta namen MUSA najprej izniči naravno tresenje rok, za katerim trpijo še tako odlični kirurgi, obenem pa je zmožen prevajati ročne gibe v višjo natančnost, in sicer tudi v merilu ena proti sto. To pomeni, da lahko zdravnik kontrolno paličico premakne za centimeter, medtem ko se bo operativna roka za desetinko milimetra. Na prvi pacientki je stroj uspešno operiral pred tremi leti, sedaj pa so na univerzah v Maastrichtu in Eindhovnu opravili prvi randomizirani klinični preizkus.

Izbrali so dvajset nekdanjih bolnic z rakom na dojki, ki se jim je kot posledica mastektomije razvil limfedem. Deset so jih podvrgli klasični operaciji, pri desetih pa je pomagal robot. Študija ugotavlja, da ni bistvenih razlik v izidu operacij, oziroma zdravju pacientk; tistim, ki so jih operirali z robotom, so se rane zacelile celo nekoliko hitreje. To nakazuje, da je sistem verjetno varen; edini negativni dejavnik je bil čas operacij, saj so robotske trajale zaznavno dlje, kar pa je šlo v mnogočem še na račun neizurjenih operaterjev. Robota pred splošno uvedbo čaka še več podobnih eksperimentov, z večjim številom tako pacientk kot kirurgov. V primeru uspešnosti bi utegnil precej povečati število izvedenih operacij na limfedemu po svetu, ki jih danes še omejuje število kirurgov, ki so jih zmožni izvajati.