Pristojnosti nemških tajnih služb bo presojalo tamkajšnje ustavno sodišče

Nemško ustavno sodišče je ugodilo zahtevi skupine novinarjev in aktivistov za človekove pravice, s katero želijo preprečiti veljavnost zakonskega določila, po katerem lahko nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst) prisluškuje tujim novinarjem. Po mnenju tožnikov - med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga - bi to onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, prav tako pa tudi uredniško integriteto, zlasti, ko gre za t. i. preiskovalno novinarstvo, ki se zadnja leta precej bolj organizira na mednarodni ravni. Prav prek takega mednarodnega sodelovanja uredništev bi lahko BND posredno nadzorovala tudi nemške novinarje.

Sodišče bo tako sredi januarja prihodnje leto opravilo dvodnevno ustno javno obravnavo primera. Slednje ni pogosta praksa, nemško ustavno sodišče se za tako obravnavo praviloma odloči le, ko gre za pomembna družbena vprašanja.

Zakon o BND je bil sicer sprejet že leta 2016, potem, ko so razkritja Edwarda Snowdna pokazala, da tajne službe svoje delo opravljajo precej izven zakonskih okvirov. Odtlej lahko BND prisluškuje telekomunikacijam ne le znotraj Nemčije in pri povezavah med Nemčijo in tujino, pač pa tudi tujcem na tujem ozemlju. Za slednje situacije seveda ne velja nemški kazenski zakonik in njegove kavtele, ki varujejo temeljne človekove pravice, pač pa lahko obveščevalci elektronsko pošto, tekstovna sporočila in telefonske klice začno nadzorovati brez utemeljenega suma ter tudi brez odobritve sodne oblasti.