Ali FaceApp res pošilja podatke v Rusijo

Ta teden je splet obnorela aplikacija FaceApp, ki računalniško postara obraz na fotografiji in z uporabo umetne inteligence prikaže zelo realistično podobo. V resnici aplikacija ni nova, saj je prva verzija izšla že januarja 2017. Aplikacija ponuja različne možnosti manipulacije fotografij, od pomlajevanja, spreminjanja spola, dodajanja nasmeška, brade, spreminjanja pričeske, do - staranja, ki je pritegnilo največ pozornosti. Toda za obilico prahu je poskrbelo odkritje, da je aplikacija iz pod prstov ruskega avtorja in da ob namestitvi zahteva dovoljenje za dostop do vseh fotografij na telefonu.

Aplikacijo razvija Wireless Lab, v katerem je vodja Yaroslav Goncharov. Ta se je na navedbe, da naj bi aplikacija kradla in v Rusijo pošiljala fotografije, hitro odzval. Dejstva so preprosta - aplikacija potrebuje dostop do mape s fotografijami, če naj izberemo fotografijo za spremembo, in fotografije mora pošiljati v internet, ker je računska moč telefonov prenizka, da bi manipulacije lahko izvajali. Tega aplikacija nikjer jasno ne zapiše, kar ji z vidika zasebnosti zelo slaba praksa. V pogojih uporabe pa je zapisano, da lahko aplikacija za kratek čas v oblaku hrani posnetke, ki jih uporabnik želi predrugačiti. Za zdaj ni nobenih dokazov, da bi aplikacija dostopala do posnetkov, ki jih ne izberemo izrecno.

Goncharov pojasnjuje, da se posnetki lahko nekaj časa hranijo v oblaku, s čimer se optimizira delovanje storitve. Tako denimo preprečijo, da bi ljudje isto fotografijo naložili večkrat. Zagotavlja, da se najpozneje po 48 urah posnetki izbrišejo. Prav tako dodaja, da se uporabniki večinoma ne prijavljajo, zato je poslane fotografije nemogoče povezati z imenom. To je na prvi pogled res, a danes je na internetu dostopnih toliko fotografij, algoritmi za prepoznavanje obrazov pa so tako dobri, da je ta trditev vprašljiva. Predvsem pa Goncharov zagotavlja, da se podatki ne pošiljajo v Rusijo, temveč se obdelujejo na Amazonovem AWS in v Google Cloudu.

Kljub temu pa je FaceApp razkrila ogromno pomanjkljivosti in nevarnosti, katerih se ljudje ne zavedajo. V pogojih uporabe FaceApp piše, da dajemo poslane fotografije za nedoločen čas nepreklicno in brez nadomestila upravljavcu aplikacije, ki lahko z njimi počne karkoli. In četudi tega ne storimo sami, kdo nam lahko zagotovi, da kakšne fotografije, na kateri smo, ne bo naložil kdo od znancev ali prijateljev? Situacija je podobna kot pri Facebooku, le da to pot fotografije niti niso priobčene tako, da jih bodo vsi videli, temveč se teoretično lahko zbirajo v podatkovni bazi, česar prizadeti sploh ne bo vedel.

Večina aplikacij zahteva bistveno več pravic, kot jih potrebuje za svoje delovanje. Pisali smo že o nešteto primerih, ko so aplikacije podatke zbirale in pošiljale kdovekam v internet, običajno za denar kakšnim oglaševalcem. Velik problem je predvsem obseg - FaceApp je v nekaj dneh zbral več kot 80 milijonov uporabnikov, preden se je kdo sploh poglobil in javnosti razčlenil, kdo stoji za aplikacijo in s čim vse se ob uporabi strinjamo. Drži, to je zapisano v pogojih uporabe in jasno tudi ob zahtevanih pravicah, a ljudje tega ne berejo. Facebook ni nič drugačen od FaceAppa, pa še številne druge aplikacije.