Brazilija bi pravico digitalno zasebnost povzdignila v ustavno pravico

Tamkajšnji senat je namreč odobril nadaljnjo obravnavo ustavnega amandmaja, ki bo, če bo sprejet, pravico do varovanja osebnih podatkov na digitalnih platformah uvrstil med temeljne pravice in svoboščine državljanov. Predlagatelji menijo, da je taka zakonska zaščita odgovornost vsake države, uvrstitev med ustavne norme pa pomeni, da država področju priznava določeno pomembnost.

Brazilija v tem pogledu sodi med naprednejše države, saj so tam v začetku leta ustanovili urad nacionalnega informacijskega regulatorja, podoben organ, kot ga poznamo v državah članicah EU. V uradu pripravljajo zakonodajni okvir s tega področja, obenem pa so zadolženi tudi za preganjanje in kaznovanje morebitnih kršiteljev. Krovni zakon o varovanju osebnih podatkov so sicer sprejeli že lansko poletje in bi moral stopiti v veljavo februarja prihodnje leto, a ga je tik pred odhodom s svoje funkcije z vetom za pol leta zamrznil prejšnji predsednik Michel Temer.

Navdušenje politikov nad zasebnostjo pa ni pogojeno samo z visoko stopnjo demokratične zavesti, kot bi si kdo mislil, pač pa v precejšnji meri z objavami spletnega medija The Intercept, ki se je dokopal do pisne in zvočne komunikacije med zveznimi tožilci in sodnikom, sedaj pravosodnim ministrom, Sergiom Moro, glede ene večjih korupcijskih afer v državi.