Google organiziral ponovno preiskovanje hladne fuzije

Trideset let po razvpiti aferi okoli domnevnega odkritja hladne fuzije so pri Googlu objavili, da so zadnja štiri leta poganjali ponovne raziskave tega hipotetičnega pojava, katerega obravnava je zaradi manka kredibilnih dokazov in teoretične podlage v znanstveni srenji že desetletja tabu.

Jedrska fuzija je zlivanje atomskih jeder in do njega po doslej zbranem človeškem znanju pride zgolj v fizikalno izredno ekstremnih situacijah, kakršne na primer vladajo v Soncu. Zato je v znanstveni skupnosti in širše seveda močno završalo, ko sta marca 1989 kemika Martin Fleischmann in Stanley Pons z Univerze Utah v Salt Lake Cityju objavila, da sta zaznala sledove fuzijske reakcije pri sobni temperaturi. Natančneje: z elektrolizo paladija v raztopini s težko vodo naj bi dosegla, da se je devterij (izotop vodika v molekulah težke vode) absorbiral v paladijevi elektrodi v tako visoki koncentraciji, da so se njegova jedra pričela zlivati. To naj bi potrjevale zaznave gama žarkov in nevtronov ter neto povečanja toplote v reakciji.

Že učinkovito izkoriščanje fuzijske reakcije v klasični, "vroči" obliki, kar trenutno poizkuša po svetu doseči več skupin, bi omogočilo čisto pridobivanje velikih količin energije, saj tako nenazadnje nastane sončna svetloba. Reakcija pri sobni temperaturi in z enostavno "namizno" opremo, s kakršno naj bi Fleischmann in Pons dosegla svoje, pa bi pomenila revolucijo zgodovinskih razsežnosti. Slišalo se je predobro, da bi bilo res - in tudi je bilo. Množica raziskovalnih ekip širom sveta je hitro skušala ponoviti eksperiment, a brez uspeha, in že junija istega leta se je kontroverzna objava utopila v sramoti ter postala vzorčni primer zanič znanosti. Posledično je hladna fuzija med uveljavljenimi znanstveniki odtlej posmeha vredna tema, hkrati pa so jo hvaležno pograbili raznovrstni teoretiki zarot, ki vse do danes trdijo, da tisto pravo odkritje v predalu držijo naftne korporacije.

Ko so pri Googlu leta 2015 namenili deset milijonov ameriških dolarjev oživitvi raziskav koncepta hladne fuzije, so torej tvegali dregniti v osje gnezdo. Bržkone je dejavnost prav zato potekala precej potihem. Toda posmehu so se vendarle izognili, in sicer z doslednim zagotavljanjem visoke kvalitete eksperimentov. Te je izvedlo trideset raziskovalcev na štirih ustanovah: University of British Columbia, Massachusetts Institute of Technology, University of Maryland in Lawrence Berkeley National Laboratory. Preiskali so več možnih režimov reakcije, toda prav noben ni vrnil pozitivnih rezultatov. Kljub temu so zaključili zgolj, da hladne fuzije ne morejo dokazati pri doslej dosegljivih pogojih reakcij; pravijo namreč, da bi še večja dosežena koncentracija devterija v paladiju nemara lahko poskrbela za drugačen izid. Obenem bodo izsledki koristili drugod, saj so na primer za teste razvili doslej najnaprednejše kalorimetre. Zaključek okrog hladne fuzije tako ostaja enak: česa takšnega človek še ne pozna.