Z vbrizgavanjem nanodelcev dobili miši, ki vidijo v temi

Kitajski znanstveniki so mišim v oko vbrizgali raztopino nanodelcev, ki pretvarjajo valovno dolžino svetlobe in tako živalim omogočili, da so videle v infrardečem delu spektra.

Človek zna do neke mere že presegati temo in v ta namen uporablja različne sisteme za nočno opazovanje. Toda ti potrebujejo električno napajanje ali pa določeno obstoječo jakost vidne svetlobe (na primer zvezdne), ki jo nato ojačajo. Zato potekajo tudi raziskave pasivnega zaznavanja infrardečega spektra, se pravi svetlobe z večjo valovno dolžino od rdeče, med 700 nanometri in milimetrom. Raziskovalci z Univerze za znanost in tehnologijo v Hefeju na Kitajskem so razvili nanodelce, ki sevanje z valovno dolžino 980 nm vsrkajo in izsevajo nazaj pri 535 nanometrih, torej v območju zelene. Na te delce so pritrdili beljakovine, s katerimi se nato prilepijo na čepke in paličice v očesni mrežnici.

Nastalo raztopino so vbrizgali v mrežnico laboratorijskih miši in s skupino eksperimentov dognali, da so zares začele zaznavati infrardečo svetlobo. Njihova šarenica se je refleksno skrčila, ko so v oči posvetili z IR snopom. Ne le to; s testi v labirintu (klikni na video) so pokazali, da so živali lahko zaznavale tudi različne oblike, s katerimi so jih usmerjali skozi različne izhode. Raztopina je delovala približno deset tednov, preden jo je telo razgradilo in ni pustila zaznavnih stranskih učinkov.

Seveda je do "cepiva", s katerim bomo magično videli v temi, še zelo daleč. Nanodelci v poskusu vsebujejo različne potencialno nevarne snovi, kot je težka kovina Iterbij, zato Kitajci snujejo nove iz organskih elementov. Ni povsem jasno, koliko takšni dražljaji motijo opazovanje normalne zelene svetlobe. Kljub injeciranju neposredno v oko pa je metoda še vedno manj invazivna kot vsajanje elektrod v možgane, s katerimi so mišim IR zaznavo namontirali pred leti. In kar je trenutno edini način, če želimo kot kiborg prejemati dražljaje izven normalnega človeškega dosega.