Razširjenost širokopasovnega interneta povzroča pomanjkanje spanca

Italijanski raziskovalci so v sklopu petletnega projekta, ki ga financira ERC (European Research Council), med drugim ugotovili, da je dostopnost širokopasovnega internet eden izmed dejavnikov, ki povzročajo kronično pomanjkanje spanja. Čeprav očitki, da moderna elektronika vpliva na naše spalne navade in bioritem, niso novi niti povsem nedokazani, gre za prvo tovrstno raziskavo, ki je dokazala vzročno zvezo med širokopasovno internetno povezavo in pomanjkanjem spanca.

Kronično pomanjkanje spanca je velik družbeni problem v razvitem svetu, ki ima čisto resne merljive učinke in povzroča gospodarsko škodo. Neprespani ljudje so manj produktivni v službi, imajo zvišano umrljivost, so več bolni, povzročajo prometne nesreče itd. Razlogov za prekratek spanec je več, največkrat pa se omenjajo dolgi delovniki in prevoz na delo, stres, težave v osebnih odnosih in tudi elektronika. Naše spalnice so vse bolj digitalizirane - televizorji, prenosni računalniki in pametni telefoni. Številni ljudje kot zadnjo stvar pred spanjem pogledajo na telefon, ki je tudi njihov prvi jutranji ritual. Nova študija pa kaže, da je pomemben (a seveda ne edini) dejavnik tudi sama hitrost širokopasovne internetne povezave.

Raziskovalci z milanske univerze so se osredotočili na Nemčijo, kjer imajo obsežne in sistematične podatke o spalnih navadah in uporabi tehnologije. Prav tako je Nemčija prikladna, ker so med vzhodom in zahodom še vedno velike razlike v dostopnosti interneta. V vzhodni Nemčiji se je uporabljal OPAL (optical access line), na zahodu pa DSL, ki je na koncu zmagal. Rezultati študije so pokazali, da ljudje v vseh starostnih skupinah spijo manj, če imajo doma širokopasovni dostop do interneta. V povprečju je razlika 25 minut na noč, kar ni malo. Še posebej je vpliv velik pri mladih ljudeh in odraslih, ki imajo polne urnike zaradi usklajevanja službenega in družinskega življenja. Drugi dejavniki, ki prav tako vplivajo na premalo spanja, so videoigre in televizija (v starosti 13-19 let) ter pri mladih odraslih (do 30 let). Pri starejših so najbolj problematični pametni telefoni in osebni računalniki.