Poslovil se je Stephen Hawking

Danes zjutraj je v Cambridgeu umrl britanski fizik Stephen Hawking, ki je v 20. in 21. stoletju pomembno prispeval k razvoju kozmologije in popularizaciji znanosti. Širša javnost ga bržkone pozna po knjigi Kratka zgodovina časa, ki je izšla leta 1988 in je doživela naklado več kot 10 milijonov. Prevedena je bila v 35 jezikov in velja za najpriljubljenejšo knjigo s področja poljudne znanosti. V njej je Hawking bralcu razumljivo predstavil moderna dognanja fizike in astronomije, ne da bi moral bralec imeti predznanje s tega področja. Hawkingovi otroci Lucy, Robert in Tim so v izjavi za javnost zapisali, da jih je smrt očeta zelo razžalostila. Bil je odličen znanstvenik in izjemen človek, čigar delo in dediščina bosta živela še leta.

Hawking ni bil le popularizator znanosti temveč tudi izjemen znanstvenik, čigar dognanja so pomembno spremenila moderno znanost. Hawking je svojo akademsko kariero začel pri 17 letih, ko je leta 1959 začel obiskovati Oxford. Prvi dve leti svojega študija se je precej dolgočasil, ker so se mu zdeli predmeti otročje lahki. V tretjem letniku se je Hawking odločil, da bo postal nekoliko bolj družaben, saj se je na primer pridružil veslaškemu društvu in postal precej priljubljen študent. Bil pa je tudi precej len, saj je po lastni oceni v treh letih na Oxfordu študiral vsega kakšnih tisoč ur. Po treh letih študija je diplomiral in se leta 1962 vpisal na podiplomski študij kozmologije na Cambridgeu. Bil je med najvišjo in drugo najvišjo oceno, zato je ocenjevalcem mirno dejal, da mu lahko dajo najvišjo, pa se bo vpisal na Cambridge, ali pa drugo najvišjo, in bo ostal na Oxfordu.

To so bili precej drugačni časi kot danes, saj so se tedaj znanstveniki še prepirali, ali je vesolje nastalo z velikim pokom ali pa je ves čas nespremenljivo. Hawking je pripadal prvi šoli in tudi doktoriral s tega področja. Njegova disertacija nosi naslov Lastnosti vesolj, ki se širijo. Doktoriral je pod mentorstvom Dennisa Sciame.

Med doktorskim študijem je bil Hawking diagnosticiran z ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Gre za redko in zelo hudo degenerativno bolezen motoričnega živca, pri kateri začnejo propadati zgornji in spodnji motorični nevroni. V povprečju zbolevajo ljudje v svojih 50. letih, po diagnozi pa je pričakovana življenjska doba 3-4 leta. Toliko so jih napovedali tudi Hawkingu, ki pa je vseeno preživel več kot pol stoletja. Vseeno pa je bolezen terjala svoj davek, tako da je bil večino svojega življenja priklenjen na invalidski voziček, sporazumeval pa se je lahko le s sintetizatorjem govora. Toda to ni ubila njegovega neumornega duha, saj se je dolgo časa upiral vozičku in je uporabljal le bergle, kasneje pa je z vozičkom drvel po Cambridgeu in rad zapeljal čez prste kakšnega študenta.

V svojem raziskovalnem delu je prvi velik preboj dosegel leta 1970, ko je z Rogerjem Penrosom pokazal, da v naši preteklosti leži singularnost. To je točka neskončne gostote, neskončne ukrivljenosti prostora-časa, iz katere je počil veliki pok. Naslednji pomemben prispevek je sledil let 1974, ko je Hawking pokazal, da črne luknje niso večne. Pokazal je, da črne luknje počasi sevajo (Hawkingovo sevanje), zaradi česar se bodo v zelo dolgih eonih let izsevale. Gre za posledico kvantne teorije polja - če na robu dogodkovnega horizonta nastaneta imaginarna delec in antidelec, tako da eden odleti proč, drugi pa v črno luknjo, je črna luknja izsevala čisto zaresni delec in malo zmanjšala svojo maso. V 80. letih je Hawking delal na področju teorije inflacije. Pokazal je tudi, kako lahko majhne kvantne fluktuacije v mladem vesolju na koncu zrastejo do variacij, kot so planeti in zvezde nasproti praznega prostora. V zadnjih letih je Hawking zagovarjal nujno, da človeštvo razišče čim več planetov in ozvezdij, saj da bo to v prihodnosti potrebno za ohranitev naše rase. Hawking je bil tudi glasen nasprotnik avtonomnih orožij in skeptik do umetne inteligence nasploh, v katerih je videl veliko grožnjo za našo civilizacijo.

Hawking je bil znan tudi po znanstvenih stavah. Leta 1975 je za naročnino na Penthouse stavil s Kipom Thornom, da vir rentgenskega sevanja Labod X-1 ni črna luknja. Leta 1990 so pokazali, da je. Leta 1997 je skupaj s Thornom za enciklopedijo stavil proti Johnu Preskillu, da črne luknje zagotovo uničujejo informacijo. Leta 2004 je priznal, da nima prav. Leta 2012 je z Gordonom Kanom stavil, da Higgsov bozon nikoli ne bo odkrit. Izgubil je 100 dolarjev.

Njegovo življenje si lahko ogledamo v filmu The Theory of Everything iz leta 2014, v katerem ga je igral Eddie Redmayne.