Kako FURS in ATVP regulirata kriptožetone in kriptovalute

Z naraščajočo priljubljenosti kriptovalut in javnih ponudb kriptožetonov (ICO) se čedalje pogosteje postavljajo vprašanja, kako je to pravno urejeno in kaj je na tem področju še treba regulirati. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je na primer ob ICO-ju ICONOMI-ja opozarjala, da področje v Sloveniji še ni regulirano in zato vlagatelji niso zaščiteni s strani ATVP-ja, je v petek zainteresirano javnost pozvala, naj izrazi svoje mnenje glede regulacije kriptožetonov. Rok se izteče 15. marca.

ICO. ATVP ugotavlja, da je ICO čedalje popularnejši instrument, s katerim so doslej zbrali že več kot 3,7 milijarde evrov sredstev. ICO je podoben javni ponudbi delnic (IPO), ni pa enak. Bistvene razlike so v naravi pravic, ki so pri ICO manjše, saj žeton ni vrednostni papir in imetniku ne prinaša enakih pravnih in ekonomskih pravic kakor delnica ali obveznica. Hkrati ICO-je izvajajo tudi izdajatelji, ki nimajo pravne osebnosti, niso izvedeni z zakonitim plačilnim sredstvom, se izvajajo brez obstoječe infrastrukture kapitalskih trgov in finančnih posrednikov ter so mednarodni. Zato se pojavljajo tveganja, ki so posledica odsotnosti zakonodajne regulative, kar želi ATVP urediti.

Žetoni bi teoretično lahko bili prenosljivi vrednostni papirji, če bi se ICO izvedel v skladu z zakonodajo in če bi bili predhodno priglašeni kot taki, vendar se to nikoli ne zgodi. Zato žetoni niso prenosljivi vrednostni papirji. Prav tako niso instrumenti denarnega trga. Če bi ICO štel za investicijski sklad, bi bil žeton enota kolektivnega naložbenega podjema (podobno kot enote premoženja v vzajemnih skladih), a večinoma to ni res, ker ICO ni izdan z namenom skupnega vlaganja imetnikov, temveč služi financiranju poslovnih projektov. Žeton tudi ni izveden finančni instrument, ker nima ustreznih zavez izdajatelja. Skratka, žetoni trenutno ne sodijo v nobenih izmed štirih kategorij finančnih instrumentov.

ATVP zato v dokumentu zastavlja 64 vprašanj, na katere želi odgovore zainteresirane javnosti, ki bodo predstavljali posvetovalne informacije, koristne za pripravo zakonodaje, ki bo uredila ICO.

Kriptovalute (podjetja). FURS je že lani sporočil, da kriptovalute ne štejejo za denarna sredstva ali finančne instrumente. Se pa štejejo za plačilno sredstvo, kar zadeva DDV. To je pomembno za podjetja ali samostojne podjetnike, ki se ukvarjajo z rudarjenjem. Rudarjenje in potrjevanje transakcij ne predstavlja storitve, ki bi bila predmet DDV. V določenih primerih, kadar je rudarjenje vedno nagrajeno (sodelovanje v poolih), je predmet DDV-ja, a je oproščeno plačila. Nakup strojne in programske opreme za rudarjenje ne daje pravice za odbitek vstopnega DDV-ja! Seveda pa z rudarjenjem prejete kriptovalute normalno predstavljajo prihodek podjetja, pripadajoč dobiček pa je normalno obdavčen kot vsak dobiček iz poslovanja. Tudi dobiček iz trgovanja na borzah s kriptovalutami se normalno všteva v davčno osnovo, če to opravlja podjetje ali samostojni podjetnik, ker gre v tem primeru za dejavnost.

Kriptovalute (posamezniki). Za posameznike je situacija ugodnejša. Trgovanje s kriptovalutami na borzah in dobiček, ki ga ustvarijo na tak način, je v celoti neobdavčeno. FURS tu trgovanje obravnava enako kot trgovanje na valutnem trgu (forex), kjer so dobički neobdavčeni. Enako velja tudi za kriptovalute, seveda pa mora zavezanec biti sposoben dokazati, da njegovo premoženje izvira iz trgovanja. Tu prakse še ni, pričakujemo pa lahko, da bi izvožen arhiv transakcij na spletni borzi in bančni izpiski morali zadoščati. Izjema je le v primeru, če bi bilo trgovanja toliko, da bi FURS to štel kot dejavnost - torej redno premetavanje pozicij vsak dan (spet, prakse še ni). Občasni nakupi in premetavanje kriptovalut niso obdavčeni. Kriptovalute, ki jih posameznik dobi za rudarjenje, pa so obdavčene kot vsak drug dohodek (105. člen ZDoh-2), ki ga prejme. To pomeni, da se v letni dohodnini prišteje dohodkom in sintetično (po dohodninski lestvici) obdavči. Dohodek je nastal, ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago fizični osebi (15. člen). To je pomembno, ker se pri dohodkih, ki niso prejeti v evrih, vrednost določi glede na tečaj ali tržno vrednost ob prejetju, ne glede na poznejšo rast ali padec vrednosti.