Firefox Quantum je kvantni skok naprej

Danes je izšla nova verzija Firefoxa, ki nosi že zaporedno številko 57. Čeprav Firefox izhaja v hitrem ciklu in si verzije sledijo kot po tekočem traku, je tokratna verzija nekaj posebnega. Mozilla je označuje kot največjo prelomnico v 13 letih, spremembe pa so tako velike, da so ji dali tudi posebno ime Firefox Quantum. Poglejmo, kaj je novega.

Novi Firefox je hitrejši, modernejši in vitkejši. Quantum je že nekaj časa ime za projekt predelave Firefoxovega pogona z namenom izboljšati hitrost in odzivnost. V Mozilli se pohvalijo, da je novi Firefox dvakrat hitrejši od Firefoxa izpred pol leta, ki porabi tudi precej manj pomnilnika. Po nekaterih testih naj bi pri enaki obremenitvi porabil 30 odstotkov manj pomnilnika od Googlovega Chroma. Glavni razlog je nov pogon za CSS, ki se imenuje Stylo in končno v popolnosti uporablja večprocesorsko (večjedrno) arhitekturo. To pomeni, da lahko CSS pri nalaganju iste strani uporablja več procesorjev (oziroma jeder). Večjedrnost podpira tudi nov WebRender. V Firefoxu je sedaj tudi Rust in dobršen del pogona Servo, kar vse doprinese k hitrosti.

Druga, morebiti še opaznejša novost je seveda nov videz. Firefox odslej uporabi grafični vmesnik Photon. Kako je videti, si je najbolje pogledati na posnetkih. Povejmo le, da Photon prinaša še več možnost prilagajanja in personalizacije. Spremenjeni so meniji, zavihki so kvadratni, gumb Library odslej združuje vse v povezavi z zaznamki, prenosi, zgodovino brskanja itn. Naslovna vrstica in iskalno okence sta združena, lahko pa ju seveda tudi razdružimo in dobimo stari način. Na prvi pogled Photon deluje precej drugače, a se ga hitro navadimo.

Naslednja pomembna novost je drugačna filozofija dodatkov (add-ons). Ti ne delujejo več. Mozilla se je odločila, da je čas prerezati vez s preteklostjo, zato odslej delujejo le novejše razširitve (extensions), ne pa stari dodatki. To je bilo načrtovano že dolgo časa in razvijalci so imeli več kot zadosti časa, da na to odreagirajo, in v večini tudi so. Sedaj pač delujejo le razširitve, ki uporabljajo v verziji 54 uveden WebExtension API. XPCOM in XUL sta romala na smetišče, in NoScript je ena opaznejših žrtev nove filozofije.

Mozilla poudarja, da so vse novosti, dasiravno ogromne, šele začetek. Splet se spreminja, s tem pa tudi brskalniki. Strani so čedalje bolj dinamične in grafično intenzivne (potratne?), kar terja ustrezno rabo večjedrne strojne opreme. Varnost postaja ključni dejavnik, zato je del brskalnika namesto v C++ sedaj napisan v Rustu. Ima pa Firefox pred seboj še kopico izzivov, med katerimi tudi sami najglasneje opozarjajo na peskovnik. Ta je slabše rešen kakor v Chromu ali Edgeu, in bojda bodo prihodnje leto to popravili.

Firefox se vam bo nadgradil sam. Kdor želi pohiteti, lahko oddeska na domačo stran.