Slovenija kot Blockchain prijazna destinacija

V sredo so na okrogli mizi Izzivi Slovenije 2020 v organizaciji Zavoda 14 gostje razpravljali o pomenu, razvoju in ureditvi blockchaina v sodobni družbi. Govorci so se večinoma strinjali s tem, da ta tehnologija za Slovenijo predstavlja velik potencial, pa tudi mnogo izzivov.

Častni gost dogodka predsednik vlade dr. Miro Cerar je v uvodnem nagovoru za slovensko blockchain skupnost podal zelo pomembno sporočilo, da si želi Vlada Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno blockchain destinacijo v EU. V ta namen so v sodelovanju s Slovensko digitalno koalicijo na ministrstvu za javno upravo tako oblikovali Blockchain Think Tank, ki povezuje vse deležnike.

Častna gostja dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, je v svojem nagovoru izpostavila, da je Vlada sprejela tako digitalno strategijo Slovenije kot tudi strategijo kibernetske varnosti. Predvsem pa je poudarila je, da so naše mlajše generacije izjemno tehnološko pismene, vendar pa ne smemo pozabiti na starejšo generacijo, ki pa je na tem področju precej omejena. Zato je ministrica pozvala k medgeneracijskem učenju, da bo tehnologija, o kateri je bilo govora na dogodku, uporabna za vse.

Uvodna beseda pred okroglo mizo je pripadla tudi dr. Petru Mercu, direktorju Lemur Legal in vodji Blockchain Think Tank. Na kratko je predstavil blockchain tehnologijo, ki jo je opredelil kot mnogo več kot le kripto valute. Povedal je, da je dejansko samo manjši odstotek blockchain potenciala vezan na finančno tehnologijo. Opozoril je, da kadar govorimo o blockchainu, govorimo o celotni industriji 4.0, v kateri se vse povezuje med seboj različna področja: internet, umetna inteligenca, gospodarstvo itd. Po njegovem mnenju je blockchain velika priložnost za našo državo, saj se bodo njegovi produkti izjemno razvijali in to lahko dobro izkoristimo v lastno prid.

Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, dr. Peter Merc, direktor Lemur Legal in vodja Blockchain Think Tank, Nejc Novak, LL.M., odvetniška pisarna Novak Rutar, Jan Isakovič, direktor Cofound.it, dr. Jaka Vadnjal, direktor Hranilnice LON d.d., in prof. dr. Matjaž Branko Jurič, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Jurič blockchain dojema kot tehnologijo, ki po vpeljala internet vrednosti in da ni omejen le na določeno panogo. Blockchaina se po njegovem ne da več ustaviti in ima enormen vpliv ter potencial, razumeti pa ga je potrebno vsebinsko. Tudi on je izrazil bojazen, da bi regulativa relativno hiter razvoj pri nas upočasnila, namesto, da bi ga pospeševala. Zato je poudaril potrebo po preprosti in učinkoviti regulaciji. Dr. Jurič priložnost blockchaina vidi v inovativnih idejah, ki jih bomo v Sloveniji lahko lansirali na globalnih trg. Poudaril je tudi pomen izobraževanja študentov o novih tehnologijah.

Državni sekretar Božič je glede davčne regulacije na področju blockchain tehnologijo poudaril, da je glavni izziv, ugotovitvi, za kakšne vrste dogodkov, transakcij gre. Ko pa se to ugotovi, je davčna obravnava relativno enostavna. Izrazil je željo, da bi v Sloveniji z davčnega vidika naredili vstop in izstop na področju blockchain poslovanja.

Državni sekretar dr. Brezovar je povedal, da so na ministrstvu za javno upravo podali pobudo javnosti Iniciativa Blockchain Slovenija in da je pripravljenost za sodelovanje v tej iniciativi prekosila pričakovanja, saj se je nanjo odzvalo 200 interesentov z najrazličnejših področij. Glede regulacije pa je poudaril, da mora država vedno paziti, da poskrbi za vse državljane (tudi informacijsko slabše pismene), zato je tudi na področju regulacij potrebno postopati zelo pazljivo in skrbno urejati posamična področja, ki si niso enaka med seboj.

Dr. Merc je poudaril, da številni tuji projekti na področju blockchaina željo priti k nam v Slovenijo, kar je izjemna priložnost za državo. Izrazil je optimizem, da nam bo uspelo, saj po njegovem naši regulatorji vedo, kaj je potrebno narediti.

Jan Isakovič, direktor Cofound.it, je izpostavil, da se v blockchainu dogaja izjemno hitra revolucija različnih poslovnih modelov in da bo blockchain v spremembe prisilil tudi banke in zavarovalnice, katerih poslovanja se val interneta do sedaj ni dotaknil. Z udeleženci pa je delil tudi več praktičnih izkušenj in primerov s področja start-upov.

Dr. Vadnjal, direktor Hranilnice Lon, kjer lahko kot prvi na svetu kupimo bitcoine na klasičnih bankomatih, je povedal, da "kriptovalute potencialno ogrožajo bančni sistem, ki pa ogroža že sam sebe. Bank, kot jih poznamo danes, v prihodnosti zagotovo ne bo več, saj se bodo digitalizirale. Najslabše pri tem je, da od drugih pričakujemo smernice o tem, kam naj gremo sami."

Precej zaskrbljenosti sproža tudi to, da bi digitalne valute lahko omogočale lažje pranje denarja. Odvetnik Nejc Novak je glede tega zatrdil, da je velike vsote denarja bistveno lažje oprati preko bank in tako tehnologija veriženja blokov morda predstavlja rešitev na tem področju. Sicer pa vidi vlogo države v tem, da ustvarja spodbudno poslovno okolje in da ne regulira preveč. Regulacija mora biti po zmerna do te mere, da bo blockchain poslovanje spodbujala in ne ovirala.

Ob zaključku okrogle mize je dr. Aleksander Aristovnik, direktor Zavoda 14, napovedal nadaljnje dogodke na obravnavano tematiko, saj je le-ta zelo kompleksna in aktualna ter pušča odprta številna vprašanja.