Westinghouse gre v prisilno poravnavo

Westinghouse je podjetje, ki ga pri nas najbolj poznamo kot proizvajalca jedrskih elektrarn. Podjetje, ki je s preoblikovanjem nastalo leta 1998, je resnično počelo samo to, medtem ko je originalni Westinghouse iz leta 1886 počel še marsikaj drugega, povezanega z elektriko, dokler ni leta 1997 postal - CBS Corporation. O stečajih podjetij redko pišemo, ker običajno niso spektakularni ali pomembni, a začetek postopka prisilne poravnave (Chapter 11) nad Westinghouse Electric Company je vseeno pomemben, ker gre za simbolen poraz jedrske energije. Westinghouse oziroma njegov pravni prednik je tudi zgradil Nuklearno elektrarno Krško (NEK).

Podjetje je nastalo leta 1998 iz jedrskih ostankih prvotnega podjetja, potem pa ga je leta 2005 kupila japonska Toshiba. Pittsburško podjetje z japonskimi lastniki se je v zadnjem času spopadalo s slabimi rezultati, sodu pa so dno izbile izgube pri gradnji jedrskih reaktorjev AP-1000. Prisilna poravnava ne pomeni, da bo podjetje prenehalo poslovati ali da bo množično odpuščalo. Pomeni pa, da trenutni model poslovanja ni vzdržen in da bo potrebno veliko prestrukturiranje z odpisi dolgom. Westinghouse se želi reorganizirati v podjetje, ki se ukvarja s prodajo jedrskega goriva in servisiranjem obstoječih jedrskih elektrarn, ker je tu denarja največ.

Westinghouse gradi štiri nove jedrske reaktorje v ZDA v okviru projektov V.C. Summer (Južna Karolina) in Vogtle v Georgiji. Ker so se predpisi in varnostni standardi precej zaostrili, je cena zrasla prek vseh meja. Jedrska elektrarna v Južni Karolini bi bila morala stati 14 milijard dolarjev, a je cena do sedaj poskočila na 22 milijard dolarjev. Gradnja se bo naslednjih 30 dni normalno nadaljevala, ker je Westinghouse dobil 800-milijonsko posojilo od sklada Appollo.

Toshiba bo Westinghouse na koncu verjetno prodala. Leta 2005 ga je kupila za 5,4 milijarde dolarjev, v fiskalnem letu, ki se zaključi konec marca letos, pa bo ustvarila devet milijard dolarjev izgube. Toshiba zato že prodaja oddelek za proizvodnjo čipov (drugi največji za NAND), sedaj pa kani prodati še Westinghouse.

Drage jedrske elektrarne na ameriškem jugu niso glavni problem, ki je prizadel Westinghouse. Potreba po elektriki v razvitem času počasi upada, hkrati pa se povečuje delež obnovljivih virov, ki ga dodatno napihujejo še subvencije in prisila. K temu dodajmo še padajoče cene zemeljskega plina, pa ugotovimo, da je jedrska energija kljub nekaterim prednostim (počakajte na ekstremne vremenske pojave) predraga, da bi jo na novo razvijali in postavljali. Pomagala ni niti nesreča v Fukushimi leta 2011, ki je obrnila precejšen delež javnosti proti jedrskih energiji.