Za trgovska in proizvodna podjetja so roboti že cenejši od suženjske delovne sile

Avtomatizacija in robotizacija spreminjata že skoraj vsak aspekt našega življenja, čeprav to le redkokdaj opazimo. In trend se bo v naslednjih desetletjih le nadaljeval, tudi na račun izgube mnogih delovnih mest. Vendar pustimo besedičenje, poglejmo, kaj kažejo številke.

Stroškovna učinkovitost kot sveti gral

Danes živimo v svetu, ko sta avtomatizacija in robotizacija že razviti do stopnje, da so trgovska in proizvodna podjetja z uporabo tehnologije stroškovno učinkovitejša, kot če bi uporabljala celo suženjsko delovno silo. Že z začetkom 3. tisočletja so roboti postali cenejši kot ameriški delavci. Vendar je pred desetletjem nakup, postavitev in vzdrževanje recimo zelo enostavnega robota za varjenje bilo še vedno veliko držaje, kot pa zaposlitev 2 ali 3 varilcev.

Kamen spotike pri cenovno učinkovitem razvoju robotike so bile tudi države v razvoju. Če so bili roboti suma sumarum malenkost držaji od ameriških delavcev, so ob poceni delovni sili iz držav iz tretjega sveta postali popolnoma ekonomično nevzdržni.

Prostovoljni delavci

Tako je bilo pred desetletjem. Danes pa lahko recimo robota za varjenje kupite kar prek Amazona za 10 tisoč dolarjev. Stroški obratovanja znašajo največ 4000 dolarjev na leto. Na drugi strani, če bi suženjstvo bilo še legalno, bi podjetja letno odštela 7500 dolarjev za nastanitev, hrano in zdravstveno oskrbo »prostovoljnih delavcev«.

Seveda je na mestu argument, da suženjstvo še obstaja in da so iz vidika multinacionalk iz razvitega sveta že poceni kitajski delavci »nekakšna« suženjska delovna sila. Vendar, čeprav na mesec kitajski delavec v povprečju zasluži le 450 dolarjev, v zadnjih letih tudi v drugem največjem gospodarstvu sveta poteka pospešena robotizacija industrije. Ker pač tudi suženj ne more delati 24 ur na dan, 7 dni na teden. Kar robot lahko.

Tudi v Sloveniji

Največja priložnost za vpeljavo robotizacije v želji za strokovno učinkovitostjo pa ima trgovski sektor. Pomislite samo na samopostrežne blagajne, ki jih najdete tudi v slovenskih trgovinah. Da vseh 45 tisoč robotov Amazona raje sploh ne omenjamo. Če ste med rednimi obiskovalci razvitega sveta pa ste na robote že naleteli v verigah restavracij s hitro prehrano, hotelih in pa tudi v seks industriji.

Če pogledamo le primer McDonald'sa – ki za robota, ki sprejema naročila strank, odšteje 2000 dolarjev – se investicija v avtomatizacijo v primerjavi s stroškom zaposlitve človeka povrne že po enem mesecu.
In kaj vse to pomeni na kratek rok? Kot kažejo trendi zadnjih let, se industrija in s tem delovna mesta počasi »vračajo« iz držav tretjega sveta nazaj v razviti svet. Vprašanje je le, kdo bo opravljal delo, ki ga bo ta industrija potrebovala. Roboti ali ljudje?

P.S.
Vsakršna primerjava med oceno stroška sužnja za njegovega lastnika in minimalno slovensko plačo je nedržavna in nepatriotska.