O zgrešenosti slovenskega boja zoper kriminal

Novela Zakona o nalogah in pooblastilih policije je trenutno v drugem branju v Državnem zboru (to je na zadnji točki, ko jo je še mogoče spreminjati). Poslanske skupine so sicer vložile nekaj amandmajev, vendar ničesar resnejšega.

Predlog tako še vedno vključuje vse lani predlagane "grandiozne" predloge Policije oz. MNZ, kot so preventivna raba elektrošokerjev (taserjev), drone za vsako policijsko postajo, tiralično kontrolov vseh letalskih potnikov in voznikov na avtocesti, ter seveda, 1,4 milijona vredno mega evidenco gradiva spolnega izkoriščanja otrok.

Taserji so nova/stara igračka policije za pomirjanje oseb, ki se jim več ne upajo približati. Recimo, da je nekdo vinjen ali pod vplivom drog, ter na javnem ali zasebnem kraju zganja vik in krik. V "starih" časih so ga dva ali trije dobro usposobljeni uniformirani policisti znali obvladati z uporabo strokovnih prijemov in pendreka. Zdaj šolanja samoobrambe več ni dovolj. Policija meni, da njeni zaposleni več niso dovolj dobro usposobljeni, da bi razgreteže znali pomiriti s svojimi rokami. Zato bodo vsem interventnim enotam dali opremo, da jih z varne razdalje stejza. Ni jim treba skrbeti niti, da bi jim potem ta oseba zavoljo pomankljive prve pomoči morda umrla, ker jih bo državno pravobranilstvo branilo do bridkega konca, rekoč, da ni šlo za "izvrševanje uradnih pooblastil", temveč kvečjemu "priprave" na njih.

Droni so lahki, agilni letalniki z daljnisko kontrolo in možnostjo montiranja kamer, senzorjev in (potencialno) orožja. Po slovenskem nebu jih leta že kar nekaj, in podjetja, ki jih imajo, se zelo zanimajo za dobičkonosne posle z MNZ (trojna marža press). Možnosti rabe so praktično brezmejne, kar daje obstoječim policijskim pooblastilom povsem novo dimenzijo. Da ne bi prihajalo do težav pri tem, si je Policija dala spisati praktično bianco dovolilnico.

Kontrola potnikov je nadgradnja že zelo starega sistema obvezne registracije gostov v hotelih (ki na slovenskem obstaja že od časov Marije Terezije). Pač, vsakogar, ki potuje, je treba popisati. Zdaj se jih ne bo samo popisovalo, ampak sproti tudi preverjalo v policijskih evidencah. Če ste v zadnjih mesecih prileteli s kakšnega kraja zunaj Unije, se je prav to zgodilo tudi vam. Če se boste vozili po avtocesti, isto.

Evidenca gradiv spolnega izkoriščanja otrok je projekt nakupa prenosnikov in strežnikov za oddelek za mladoletniško kriminaliteto (ki ga vodi g. Klančnik). Je očitno edini način, kako policija svojo lično stavbo na Litostrojski dopolni še z računalniki, ki niso bili narejeni v prejšnjem tisočletju. Sproti pa bodo naredili še neke vrste "pornhub" otroške pornografije - zbirko vseh posnetkov in fotografij, ki jih je policija kadarkoli obravnavala, ali dobila iz tujine, z dobo hrambe 60 let po identifikaciji prizadete osebe. Vse seveda z namenom pomoči ubogemo otroku, pa čeprav to vključuje 60 let hrambe po končanju postopkov. To nas bo stalo 1,4 milijona evrov. Ta denar bi bržkone lahko bolje porabili za zgoraj omenjeno šolanje policistov za obvladovanje gostilniških pretepačev.

O spornosti takšnega blanketnega podeljevanja pooblastil se je na Slo-Techu, ter drugje v medijih, že precej pisalo. Rdeča nit predlagane ureditve je "administrative convenience" - to je udobje Policije kot upravno/prekrškovnega organa. Ker so kadrovsko in finančno podhranjeni, so se odločili radikalno poenostaviti svoje delo - do točke, ko več ni potrebna individualna obravnava in upoštevanje pravic obravnavanega posameznika. Preprosto se hrani in obdeluje podatke o vseh osebah, naj so osumljenci ali ne, ob pritisku gumba.

Policiji želimo prijetno "tejzanje" (človekovih pravic), hkrati pa upamo, da z večjimi pooblastili prihaja tudi večja odgovornost tega organa, za katerega je sicer "zgodovinsko in tradicionalno značilno, da se rad nagiba k prekoračitvam svojih pooblastil".