Generične vrhnje domene imamo - kaj pa zdaj?

Dobri dve leti sta minili, odkar smo čisto zares dobili nove generične vrhnje domene, kot so .paris, .shop in podobno. Vrhnjo domeno si sedaj lahko izmisli vsak, ki ima na zalogi 185.000 dolarjev za registracijo, 30.000 dolarjev letno za vzdrževanje in dovolj domišljije, da njegov izum ni že zaseden. Novih registriranih vrhnjih domen ni malo, vprašanje pa je, koliko je dejansko uporabljenih.

Eden največjih, ki je začel aktivno uporabljati svojo novo vrhnjo domeno, je Google. Tako so konec minulega meseca na spletišče blog.google prenesli vse svoje bloge, ki so bili prej raztreščeni po različnih naslovih. Novih vrhnjih domen je ICANN prodal precej, saj so na ta način zaslužili čedno vsoto 233 milijonov dolarjev, s katero ne vedo čisto dobro, kaj bi storili, saj jo lahko po trenutnih pravilih uporabijo le za pokrivanje stroškov programa. Trenutno naj bi razmišljali o znižanju cene za registracijo novih domen, kar ni tako privlačna možnost, ker lahko vodi v še večjo razdrobljenost domenskega prostora, ali pa financiranje študij o izboljšanju varnostni interneta.

In medtem ko je novih registriranih vrhnjih domen ogromno, spletišč na njih niti ni. Najdemo bienvenue.paris ali xyz.xyz, a precej je še povsem neuporabljenih. Povsem mogoče je, da so nekatera velika podjetja nove vrhnje domene registrirale, da jim ne bi kdo smetil po njih in registriral žaljivih domen. Njihova uporabnost pa s popularnostjo iskalnikov pada. Je blog.google res toliko bolje kot blog.google.com? In še, koliko ljudi dejansko vpisuje domene, koliko pa jih v naslovno vrstico ali Google vpiše približen naslov oziroma ključne besede, pa jih brskalnik prek iskalnika že nekako pripelje tja. Navsezadnje, če bi v elektronskem sporočilu videli zapisano ebanka.nlb, tudi verjetno ne bi vsi takoj prepoznali, da gre lahko po novih pravilih za čisto legitimno domeno.