NSA: Več kot 600 napadov kitajskih vladnih hekerjev v zadnjih petih letih
Matej Huš
2. avg 2015 ob 13:02:50
V javnost je pricurljajo tajno poročilo ameriške NSA o napadih kitajskih vladnih hekerjev na ameriške tarče v zadnjih petih letih. V tem času so napadi več kot 600 ameriških podjetij, organizacij in državnih služb, je zapisano v poročilu, ki ga je prvi pridobil NBC. Med tarčami so tudi velikani, kot so Google, ameriška vojska in Lockheed Martin. Zemljevid napadov kaže, da so bili usmerjeni proti tarčam po celotni ZDA in da niso posebej koncentrirani na nobenem področju. Največkrat je bila tarča sicer zvezna država Kalifornija.
Viri v NSA so za NBC povedali, da gre material, ki ga je Agencija pripravila februarja 2014 in zajema obdobje od leta 2009. Predvidevati moremo, da so se kitajski napadi nadaljevali tudi po tem času vse do danes. NSA je redno spremljala kitajske napade in v delu poročila, ki ni javno, sta ob vsakem napadu zapisani provenienca in vrsta napada.
V ZDA že nekaj časa poteka vroča debata o orožju, ki bi služilo za odvračanje napadov (cyber-deterrent). Tako kot je v času hladne vojne vladalo krhko ravnovesje, ker sta imeli obe strani dovolj orožja, da bi preživeli prvi napad in sovražnika s povračilnim ukrepom zravnali z zemljo, želijo tudi sedaj v ZDA pripraviti orodje, ki bi na napadalce izvedlo množičen in uničujoč računalniški napad. NSA se seveda zavzema za to možnost, podobno tudi ministrstvo za obrambo. Ena izmed zakonskih preprek je prepoved deljenja podatkov NSA z zasebnim sektorjem, a tudi zasebna infrastruktura je često kritičnega pomena, saj lahko hekerski napadi na borze, naftna podjetja, banke, letališča ipd. povzročijo ogromno škode. NSA trenutno ne sme uporabljati svojih zmožnosti za zaščito teh omrežij.
Problem je seveda izmuzljivost internetnih napadov, saj je težko določiti pravega krivca. Če bo Pentagon uspel doseči postavitev cyber-deterrenta, bi lahko bile posledice nepredvidljive, saj bi vse več držav začelo kopičiti tovrstno orožje. Za razliko od jedrskega problema v 20. stoletju je vstopni prag za kibervojskovanje bistveno nižji, pomembni igralci pa niso le peščica držav, temveč tudi ogromen zasebni sektor.