Tri desetletja prave Prijateljice

Danes se boj za prevlado na osebnih računalnikih bije med taboroma Windows/Intel in Mac OS/Apple, nekje daleč v ozadju pa sopiha Linux. Razlike med njimi so manjše, kot si goreči zagovorniki enega ali drugega sistema dovolijo priznati, saj jih načeloma lahko nameščamo na isto strojno opremo (pri Mac OS X se je treba malce potruditi); vsi pač tečejo na arhitekturi, v globinah združljivi z Intelovim CISC-naborom x86. Toda preden je imel Macintosh barvni zaslon in preden so PC-ji dobro razumeli, kaj je večpredstavnost, je Amiga imela vse to. Trideset let pozneje je Amiga po spletu neljubih okoliščin ogrožena vrsta, ki se najbolje počuti v muzejih, a ji dolgujemo ogromno.

Toda pred točno tremi desetletji je Commodore v newyorškem Lincoln Centru predstavil Amigo 1000 in za vedno spremenil svet osebnih računalnikov. S 16/32-bitnim procesorjem Motorola 68000 s taktom 7 MHz, 256 kB pomnilnika (razširljivega do 512 kB), nadpovprečno grafiko in zvokom, miško in disketo je ponujala več kot ostali sistemi, a je tudi stala več. Osnovni sistem 1300 dolarjev, k temu pa je bilo treba prišteti še 500 dolarjev za barvni monitor. Predstavitev je bila veličastna in prvi model, ki se je do izida ostalih imenoval preprosto Amiga, je na odru preizkusil kar Andy Warhol.

Amigin operacijski sistem se je delil na Kickstart, ki je predstavljal osnovo, in uporabniški vmesnik Workbench. Amiga je že tedaj ponujala predhodnike večopravilnosti, Plug-and-Play (Autoconfig se je imenoval), virtualnih namizij in ostalih danes samoumevnih elementov. Amigi 1000 sta sledila Amiga 2000 in Amiga 500, kasneje pa še Amiga 1200, ki je bila najpopularnejši model, ter Amiga 3000 in 500+ Amiga 4000 je leta 1992 sklenila linijo Amiga pod Commodorovim vodstvom - CD32 leto pozneje je bil bolj konzola kot osebni računalnik.

Amiga je še leta po predstavitvi žela pohvale, a to ji ni kaj dosti pomagalo. Računalnik je bil toliko pred časom, da ga - nekoliko tudi zaradi zgrešenih potez vodstva - ljudske množice niso posvojile v zadostnem številu. Navdušenci nad igrami, grafiko, zvokom, večpredstavnostjo so imeli pred seboj stroj, ki je znal več kot konkurenca in ga je bilo v užitek tako programirati kot na njem igrati igre, a množice so čedalje bolj prehajale na PC-je. Leta 1994 je šel Commodore v stečaj, z njim pa se je za Amigo začel zanesljiv zaton. Escom je kupil ostanek Amige, ki je še imela majhno, a zelo zvesto uporabniško bazo, a je šel dve leti pozneje tudi sam v stečaj. Gateway je kupil preostanek in ga prodal leta 1999, ne da bi karkoli pripravil. Trenutno ima vse pravice do Amige novoustanovljeno istoimensko podjetje. Operacijski sistem AmigaOS 4 še teče na nekateri moderni strojni opremi.

Kako je Amiga povzročila revolucijo v računalništvu, se starejši bralce še spomnite, mlajši pa se lahko podučite v zelo obširnem pregledu na ArsTechnici.

In kateri so vaši najboljši spomini na obdobje Amige?