ESČP: Delfi vs. Estonia

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je včeraj precej pričakovano razsodilo, da evropska konvencija o človekovih pravicah oz. njen člen o svobodi izražanja medijem ne zagotavlja imunitete pred odgovornostjo za uporabniške vsebine (komentarje) na njihovih spletnih straneh.

Sodba kot taka dokazuje pomembnost ureditve varnega pristana v Evropski uniji (kot je v Sloveniji implementiran skozi ZEPT), saj pravi, da glede na splošne predpise ponudniki spletnih storitev lahko odgovarjajo za uporabniške vsebine (oz. da ni v nasprotju s pravico do svobode izražanja iz EKČP, če). Kaže tudi, da je za stranke v postopku zelo pomembno na katero sodišče se osredotočijo. Zakaj točno se je Delfi v tem primeru odpravil v Strassbourg namesto v Luksemburg ni povsem jasno. Sodišče se namreč v presojo razsodbe nacionalnih sodišč v zvezi z uporabo imunitetnih določb ni spuščalo, saj za kaj takega tudi ni pristojno.

Zanimivo je tudi dejstvo, da so estonska sodišča prisodila globo v znesku 320 EUR, za razliko od slovenskih sodišč, ki skladno s svojo prakso Večeru vsakič, ko je le ta obsojen zaradi podobnega početja prisodijo nekaj tisočakov (sicer odškodnine, pa vendar).. Ja, pričanje na sodišču, da ste vedeli za vsebino in njeno protipravnost, a niste ukrepali, škodi. Tudi v Sloveniji.

Kot je v svojem poročilu o promociji in zaščiti pravice do svobode vesti in izražanja ugotovil posebni poročevalec združenih narodov:

Odgovornost posrednikov za vsebine razširjane ali ustvarjene s strani njihovih uporabnikov močno omejuje uživanje pravice do svobode izražanja, ker vodi do samozaščitne in preširoke privatne cenzure, običajno brez transparentnosti in procesnih zaščit, [ki jih običajno nudi zakonodaja] (stran 12, 40. odstavek).

Direktiva prav tako v 12, 13 in 14. členu določa omejeno imuniteto za različne ponudnike storitev informacijske družbe (od relativno neomejene za ponudnike izkjučnega prenosa, ki odgovarjajo samo če sprožajo prenos ali izbirajo prejemnika prenosa ali izbira ali spreminja podatke, ki so predmet prenosa do omejene imunitete ponudnikov gostiteljstva, ki so imuni samo dokler jim ni znana protipravnost oz. dejstva ali okoliščine iz katerih izhaja protipravnost, potem pa samo, če nemudoma, ko jim je protipravnost znana reagirajo z izbrisom ali onemogočenjem dostopa).

Tovrstna ureditev (v ZDA iz DMCA znana kot notice and take down) je trenutno relativno dober približek, ki omogoča relativno svobodno izmenjavo idej, ki je garant demokratične družbe (ECHR, 46. odstavek, citira Lopes Gomes da Silva, § 34).

Zakaj je svobodna izmenjava idej pomembna v demokratični družbi plastično prikaže posnetek Jezik kot okno v človeško naravo (zanimivi del se začne pri 07:30):

V Sloveniji v pripravah na to sodbo seveda nismo mogli iz svoje kože, zato je Ministrstvo za kulturo nemudoma predlagalo novelo Zakona o medijih, ki v primeru medijskih spletnih strani dela urednike odgovorne za objavljene uporabniške vsebine. Domnevno zaradi sovražnega govora. In domnevno omejeno na medije. Pri tem so sicer pozabili, da je v Sloveniji medij skoraj vse (tudi spletna stran SDS).

Ko smo za komentar te novele zaprosili Evropsko komisijo, smo dobili odgovor, da EK sicer ne komentira predlogov nacionalne zakonodaje, vendar bodo vzpostavili dialog s slovensko vlado za boljše razumevanje ciljev predlagane zakonodaje. Hkrati poudarjajo, da je svoboda govora temeljna pravica EU.

Kako bomo v Sloveniji z zlorabo razlage včerajšnje sodbe uničili internetno industrijo in poskrbeli, da nas bodo zapustili še vsi lokalni ponudniki različnih storitev, ki nas še niso, pa bomo videli v bližnji prihodnosti.