Krstni polet Oriona uspel

Z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi so danes popoldne izstrelili vesoljsko plovilo Orion na prvi preizkusni polet. Orion je Nasin projekt ljudi spet pripeljati dlje od nizke orbite, kjer nismo bili že več kot 42 let, vse od konca programa Apollo. Prvi preizkusni polet je bil seveda brez posadke, raketa pa ga je odpravila uspešno; primerjajo ga z Apollom 4.

Raketa Delta IV Heavy, ki je z nosilnostjo 29 ton tovora največja ameriška raketa, je poletela ob 13.05 uri po slovenskem času in slabih pet ur pozneje pristala v Tihem oceanu. Izstrelitev bi bili morali izvesti že v četrtek, a so zaradi več težav zamudili izstrelitveno okno, zato se je projekt zavlekel na petek. Najprej je v zaprto območje zašla neka barka, potem je bil veter premočan, na koncu pa so težave z ventilom za gorivo povzročile odpoved poleta in prestavitev na petek. V drugo je uspelo točno ob načrtovani uri.

Kapsula je svoj polet končala po 4 urah in 24 minutah, ko je pristala v Tihem oceanu s hitrostjo okrog 10 metrov na sekundo. V vmesnem času je dvakrat obkrožila Zemljo in dosegla najvišjo višino 5800 kilometrov. To je približno petnajstkrat višje od Mednarodne vesoljske postaje, približno sedmina višine geostacionarnih satelitov in približno šestdesetina poti do Meseca. A vseeno je to ponovni začetek osvajanja s posadkami.

Nasa je z Orionom testirala pogoje, ki jim bodo kapsula in ljudje izpostavljeni pri vesoljskih poletih. Zanimivo je, da je imel Orion bližnje srečanje z drobci vesoljski smeti, ki sta v modulu ustvarila 2 in 3 centimetre globoki vdolbini, a to nevarnosti ni predstavljalo. Pri vstopu v atmosfero so testirali toplotne ščite, ki so morali zdržati temperature do 4000 °C. To je zelo pomemben del plovila, saj je bil prav ščit kriv za padec Columbie.

NASA je poskrbela za veliko publiciteto tega poleta, kar je razumljivo, saj zveznega financiranja agencije brez velikanskega zanimanja javnosti ne bo. Orion je zelo privlačen projekt, ker bo v oddaljeni prihodnosti omogočil polete na Mesec in še kam dlje. Vsi sicer niso navdušeni nad medijskim pompom; Lori Garver je v intervjuju za Bloomberg povedal, da gre za uporabo rutinske rakete za polet na višino, kamor redno izstreljujemo satelite. To vse drži, a vseeno je treba povedati, da je NASA testirala številne druge funkcije kapsule (toplotni ščit, zavarovanje pred sevanjem itd.). Preizkusnih poletov je seveda več, vsak pa je namenjen testiranju svojih funkcij.

Orion je podoben Apollo, je pa nekaj prostornejši in udobnejši. Vanj bo mogoče posaditi štiri ljudi (v Apollo tri), skupni uporabni prostor pa znaša devet kubičnih metrov. Testni polet je stal okrog 300 milijonov evrov.

NASA je sicer še vedno brez zmogljivosti za pošiljanje ljudi v vesolje, od kar je leta 2011 upokojila raketoplane Space Shuttle. Na mednarodno vesoljsko postajo ljudi vozijo Rusi, ameriški tovor pa SpaceX in Orbital Sciences. Raketa slednjega so zaradi nedavnih nesreč do nadaljnjega prizemljene. NASA naj bi šele leta 2017 imela lastne zmogljivosti za pošiljanje ljudi v vesolje (do leta 2030 želijo osvojiti Mars), a jih še ne bodo izkoristili. Tedaj naj bi Orion z raketo SLS poletel do Meseca in nazaj, še štiri leta pozneje pa isto ponovil s človeško posadko. SLS bo v osnovni verziji podpiral do 70 ton tovora, kar je sicer premalo za obisk Lune, v kasnejših verzijah pa bo s 130 tonami nosilnosti postal najmočnejša raketa vseh časov.