Google v e-poštnem nabiralniku svojega uporabnika našel otroško pornografijo, kojci obvestil policijo

Houstonska policija je izrekla javno zahvalo Googlu, ker je z zavzetim preverjanjem preko Gmaila preposlanih fotografij uspel najti tudi take, na katerih so bile podobe spolne zlorabe otrok (otroška pornografija), ter potem o tem obvestil ameriški Zvezni urad za pogrešane in zlorabljene otroke. Urad je fotografije posredoval policiji, ki je na njihovi podlagi pridobila sodno odredbo za preiskavo spornega @gmail.com poštnega nabiralnika, potrdila očitano, ter nato še identificirala storilca. 41-letni Houstončan (na sliki), trenutno sedi v priporu. Dodajajo, da je bil v preteklosti (pred dolgimi 20 leti, sicer) tudi že kaznovan zavoljo spolnega napada na mladoletnika.

Opisani izplen je del siceršnje Googlove inicitive za boj proti otroški pornografiji, h kateri se je podjetje javno zavezalo lansko leto. Eric Schmidt je takrat napovedal zaposlitev več kot 200 ljudi, ki bi skrbeli za algoritme za zaznavanje tovrstnih vsebin na vseh Googlovih storitvah. S pomočjo teh algoritmov so do danes zaznali in očistili več sto tisoč spornih rezultatov iskanja. Še pomembneje, za vse tako najdene fotografije in videoposnetke zgenerirajo poseben podpis (fingerprint), tako da lahko isto datoteko potem enostavno in hitro najdejo še kasneje, pri svojih ostalih storitvah. Opisani primer je prav te kategorije.

Vendar pa niso prav vsi navdušeni. Google že od same predstavitve Gmaila pred malo več kot 10 leti hodi po precej tankem ledu zavoljo konstantnega skeniranja vsebine e-poštnih sporočil. Pri otroški pornografiji sicer ni hudih dvomov, ker le ta v ameriški ustavnosodni praksi ni zajeta v pravici do svobode govora, bi pa bili zanimivo vprašanje, kaj bi Google smel (oz. moral) narediti, če bi npr. dobil ukaz (ali odredbo sodišča FISC), da navede vse poštne predale, ki so se pogovarjali denimo o protestih ali kaki drugi ne nujno zakoniti, a še legitimni temi. Na to vprašanje ni lahkega odgovora, bo pa vsekakor počasi potrebno premisliti, ali Evropa res hoče vse svoje podatke zaupati nekomu, ki deluje v bistveno bolj blagem režimu varovanja zasebnosti.