Pravica do pozabe pri Googlu v praksi

Pred dvema tednoma je Evropsko sodišče odločilo, da spletni iskalniki s svojim sistematičnim iskanjem in predstavljanjem rezultatov zbirajo podatke, zaradi česar so zavezani spoštovati evropsko zakonodajo o zaščiti zbirk osebnih podatkov. Z drugimi besedami: uzakonili so pravico do pozabe. Po pričakovanjih se je na Google usul plaz zahtevkov, največ iz Nemčije. Google je zato danes predstavil spletni obrazec, s katerim lahko zahtevamo izbris osebnih podatkov iz rezultatov iskanja.

Google izkušnje na tem področju že ima, saj lahko lastniki avtorskih pravic s celega sveta zahtevajo izbris povezav do strani, ki kršijo intelektualno lastnino. Obrazec za izbris osebnih podatkov je zelo podoben.

Uporabnik mora posredovati skeniran posnetek osebnega dokumenta, veljaven elektronski naslov, ime osebe, ki je prizadeta zaradi objave (zahtevek lahko vložimo tudi za koga drugega, recimo svojce), evropsko državo, po katere pravu je zahtevek vložen (navadno kar država prebivališča ali pa objave), ter natančen URL-naslov vseh strani, ki jih želi odstraniti, skupaj s kratko obrazložitvijo.

Pomembna bo zlasti obrazložitev, saj razsodba od iskalnik zahteva odstranitev povezav do strani, ki predstavljajo "netočne, nerelevantne in pretirano osebne podatke", ki niso v sorazmerju z namenom, za katerega so bili zbrani. Po vložitvi zahteve jo bo Google preučil in v primeru odobritve izbrisal te podatke iz iskalnega algoritma.

Pri tem je Google v precej nehvaležnem položaju, saj hote ali nehote postaja veliki cenzor interneta. Medtem ko je pri tako imenovanih DMCA-zahtevkih zaradi kršitev intelektualne lastnine ločnica med legalnim in ilegalnim sorazmerno jasna, je tu precej meglena. Zahtevkov DMCA prejmejo več milijonov vsak teden in tudi sedaj se lahko nadejamo podobnega navala. Larry Page je povedal, da so jih že prejeli nekaj tisoč, večidel iz Nemčije, Španije in Velike Britanije. Pri tem jih tretjina odpade na podatke o prevarah, petina na aretacije in obsodbe zaradi nasilnih zločinov, 12 odstotkov zaradi aretacij v zvezi z otroško pornografijo itd.

Bo pa velika razlika med DMCA-zahtevki in zahtevki za pozabo v obravnavi. Sodišče je namreč Googlu naložilo, da mora oblikovati posebno strokovno komisijo, ki bo obravnavala vse zahtevke. Avtomatizacija torej odpade, vse bodo morali pregledati ljudje.

V vseh primerih trčita skupaj pravica do zasebnosti posameznika in pravica javnosti do obveščenosti. Google je že napovedal, da bodo informacije o prevarah, malomarnosti, obsodbah in ravnanju organov pregona izvzete iz pravice do pozabe. Google jih bo zavračal, posameznik pa bo imel možnost sprožiti sodni spor. Prav zato ker tovrstne moči ni dobro zaupati korporaciji, v Nemčiji že razmišljajo o posebnem organu za presojanje tovrstnih zahtevkov.

Pri tem je treba poudariti, da ta ureditev velja za EU. Izven EU bodo zadetki pri iskanju ostali necenzurirani, četudi bo posameznik dosegel umik v EU. Ni pa še jasno, ali bo Google pri iskanju za osebo, ki je zahtevala izbris nekaterih povezav do strani, podobno kot pri DMCA jasno označil, da nekaj zadetkov manjka.