Greenwaldova knjiga o aferi NSA, še nekaj novih metod prisluškovanja

Nekdanji Guardianov novinar Glenn Greenwald, ki mu je Snowden razkril in predal dokumente o vseprisotnem prisluškovanju NSA, je napisal knjigo No Place to Hide o tej aferi. Izšla je včeraj, v njej pa razkriva precej že znanih informacij o prisluškovanju, nekaj novih in predvsem celotno zgodbo od prvega stika s Snowdnom do velikih razkritij, čeprav ji nekateri recenzentje očitajo pomanjkljivo predstavitev Snowdnovega ozadja in mlačno predstavitev težkih odločitev, ki jih moramo sprejeti kot družba glede varovanja zasebnosti. A vseeno gre za najboljšo predstavitev njegovega novinarskega dela in odločitev, ki so vodile do razkritja največje prisluškovalne afere v zgodovini.

Podrobnostim se bomo lahko posvetili, ko bo knjiga na voljo pri nas, za sedaj pa poglejmo dve novi razkritji, ki jih zasledimo v knjigi. Prvič, iz novih podatkov je razvidno, da NSA in britanska GCHQ izjemno radi uporabljata internet v letalih (in-flight internet), in drugič, strojna oprema iz ZDA je nevarna.

To jim je omogočalo natančno identifikacijo potnikov; na letih v ZDA so varnostni protokoli izjemno strogi in zahtevajo predhodno prijavo na internetu, a NSA želi imeti te podatke za vse lete. S tehnologijo so lahko v realnem času spremljali tarče in se pripravili na njihov prihod na lokalno letališče. Poznali so njihove internetne naslove, Facebookove račune, podatke za Skype itn. Zanimivo je, da NSA trdi, da so lahko vsaki dve minuti natančno ugotovili lokacijo letala. (Medtem pa še vedno ni jasno, kam je padel malezijski boeing.)

Drugo novo razkritje pa je nadaljevanje decembrske zgodbe o prisluškovanju s prestrezanjem strojne opreme in vgrajevanjem ranljivosti pred dostavo kupcu. Greenwald trdi, da je bila to stalna praksa, in sicer ravno v času, ko so v senatu in obveščevalnih agencijah vihali nos nad uporabo Huaweijeve in ZTE-jeve strojne opreme, ker Kitajcem niso zaupali. Medtem je ZDA rutinsko vgrajevala ranljivosti v strojno opremo, ki so jo izvažali. Praksa se je začela pred letom 2010, od koder izvira zelo nazorno poročilo, ki ga je pridobil Greenwald.