VAIO se poslavlja

Neuradne napovedi so postale uradne, Sony prodaja divizijo VAIO. Znesek, ki ga bo Sonyju za prevzem dal sklad Japan Industrial Partners, ni znan. Po drugi strani je znano, da bo skupaj s prevzemom, ki bo zaključen do konca julija, JIP zaposlil slabih 300 zaposlenih iz divizije VAIO, obenem pa bo 5 % kapitala v novi družbi prispeval Sony. Prav tako v skladu z napovedmi znamka VAIO ostaja aktivna na Japonskem, medtem ko druga področja, na nekaterih naj bi prav tako še vedno prodajali računalnike pod tem imenom, niso omenjena. Razlog za prodajo je jasen, padec prodaje PC-jev in Sonyjevo osredotočanje na mobilne naprave.

Obenem nameravajo oddelek, ki razvija televizorje, ločiti v svoje podjetje, ki pa bo še vedno ostalo pod nadzorom matične znamke. Točnejših podatkov o tem še ni opaziti. Sicer je Sony že drugo četrtletje zapored znižali pričakovanja za dohodke ter za celotno finančno leto, ki se končuje marca 2014, napovedalo izgubo 1,1 milijarde dolarjev. To bo predvsem posledica prestrukturiranja oddelka za TV-je in prodaje PC-jev. Slednji oddelek je sicer v primerjavi z lanskim letom v istem obdobju beležil kar 44,8 % več prihodkov, a so bili osebni računalniki združeni z mobilnimi napravami, torej je jasno, od kod dobri rezultati. Vseeno bo Sony odpuščal, na Japonskem bodo število zaposlenih zmanjšali za 1500, medtem ko bo ta številka za cel svet še nekoliko višja, odpustili bodo okrog 5000 zaposlenih.

A bistvena je še vedno prodaja ter praktično ukinitev znamke VAIO. Gre za zelo prepoznavno znamko, ki se jo povezuje predvsem z visokokakovostnimi in lahkimi prenosniki z dolgo avtonomijo. Takšen je bil npr. že prvi VAIO Z, ki je leta 2003, ob začetku Intelove znamke Centrino, ponujal 7 ur avtonomije v 14" paketu z zaslonom z ločljivostjo 1440 x 1050 pik. VAIO UX je bil pravi žepni računalnik s 4,5-palčnim zaslonom pred razmahom mobilnih telefonov. Podobno so pred razmahom tabličnih računalnikov nekaj let kasneje predstavili 8-palčni VAIO P, medtem ko je bil VAIO SZ verjetno prvi prenosnik, ki je uporabljal dva grafična čipa, Intelovega (za avtonomijo) in Nvidiinega (za zmogljivost). Med njima je bilo mogoče preklapljati, kar je danes nekaj običajnega pod Nvidiino znamko Optimus. Še več takšnih zanimivosti so zbrali v prispevku na The Verge.